7. 11. 2017
Odziv Ministrstva za pravosodje
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1; Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) v 5. členu določa, da tisti, proti kateremu se izvrši kazenska sankcija, ne plača stroškov za njeno izvršitev, razen, če z zakonom ni drugače določeno. Navedeno torej pomeni, da je izvrševanje kazenskih sankcij za tistega, zoper katerega se posamezna sankcija izvršuje, praviloma brezplačno. Še posebej to velja za izvršitev kazni institucionalnega značaja. Samo v primerih, ko ZIKS-1 to posebej določa pa so obsojenci določene stroške dolžni plačati, pri čemer so izjeme v glavnem pogojene z obsojenčevo krivdo za nastanek stroškov.
Nadalje pojasnjujemo, da je v enem izmed temeljnih ustavnih načel (14. člen Ustave Republike Slovenije; Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 –UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a) določeno, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Tako se tudi zgoraj omenjena določba 5. člen ZIKS-1 uporablja za vse obsojence enako. Gmotni status obsojencev zato ne more biti kriterij za razločevanje med njimi, prav tako pa to ne morejo biti vrsta in teža kaznivega dejanja ter morebitne druge oteževalne okoliščine. Slednje je namreč v skladu s 49. členom Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17) upoštevano že pri sami odmeri kazenske sankcije.
Na podlagi navedenega zaključujemo, da je posredovan predlog neutemeljen in zato neprimeren za nadaljnjo obravnavo.