Uvedba naravnega učenja tujega jezika že v vrtce
Opazujem več družin, kjer starša prihajata z različnih držav in govorita vsak svoj jezik. Njihovi otroci že od zibelke spremljajo govor obeh staršev in pri treh letih že normalno razumejo in ločijo oba jezika. Prav tako tudi dvojezični vrtci dajejo odlične rezultate. Otroci brez težav, naravno in brez posebnega truda osvojijo drug tuj jezik. Ker smo majhna državica precej odvisna od tujine, bi bilo smiselno da vsaj poskusno vpeljemo tuj jezik v vse vrtce, ne samo na dvojezičnih območjih. Vzgojiteljica bi govorila slovensko, pomočnica pa le v izbranem tujem jeziku. Tako naj bi trajalo od vstopa do izstopa iz vrtca. Ko bi otroci prišli v osnovno šolo, bi nadaljevali z pravilno izgovorjavo in pravili slovnice.
Komentatorji - zakaj bi moral otrok govoriti tuj jezik kot native speaker? Jaz niti približno ne govorim tako, se sliši naglas ipd. pa nimam nikakršnih težav vsakodnevno komunicirat s tujci! Imam pa velike težave (predvsem dostojanstvene), ko pride Slovenec in govori porazno slovenščino!
Ne rabi govoriti kot native speaker....bistvo je v tem, da se na tak način nauči tujega jezika mimogrede, brez kakršnega koli truda.
Vsi vemo, koliko težav povzroča učenje tujega jezika nekaterim že v osnovni šoli, kaj šele če se poskusijo začeti tuj jezik učiti v odraslih letih.
In ne, to v ničemer ne zmanjšuje znanja slovenskega jezika pri teh otrokih.
Potem pa lahko tudi kar starši doma z otrokom komunicirajo v tujem jeziku, kolikor ga pač znajo, ni prav nobene potrebe po povečanju stroškov za vrtec z dodatnimi pomočnicami, ki bi govorile tuji jezik.
Kdo govori o dodatnih pomočnicah?
Danes poskusno, jutri za vedno, čez 20 let pa zakaj bi govorili slovensko???
Menim, da je zelo pomembno, da se otroci naučijo SLOVENSKO, ker jih vidim ogromno v osnovni in srednji šoli, ki ne znajo povedati 5 stavkov v slovenščini...
Za tiste, ki želite otroka naučiti tudi še kak tuj jezik imamo v Sloveniji ogromno možnosti, ogromno dodatnih dejavnosti in ponudnikov...nenazadnje imamo tudi privat vrtce, ki na tak način izvajajo program! In vsak straš se lahko po svoji presoji odloči za posamezen vrtec!
Glasujem za. Mogoče bi se celo dalo najti kadrovske rešitve in speljati vsaj pilotske projekte.
Predlog se mi zdi še zlasti obetaven, saj spodbuja razmišljanje, kako na enostaven in neposreden način otrokom predstaviti nova znanja. Še zlasti bi moral biti poudarek na spontanem spoznavanju nove snovi in ne na nekem klasičnem načinu vbijanja znanja s suhoparnimi predavanji.
Iskanje zaslužkov, brez kontrole?
Se strinjam. Pri nas že v vrtcu ponujajo angleški jezik kot 30 min dejavnost, seveda proti plačilu. Ampak mislim, da to nima nekega hudega učinka kot, če bi to bilo na taki osnovi. Kar se mene tiče naj bo prvi jezik angleški, tako kot se ga potem učijo v šolah v 90 %.
Razlika med 30 minut in 6-8 ur je ogromna. Če je otrok izpostavljen tujemu jeziku 40% časa ga osvoji na nivoju "native speakerja". Če bi pomočnica vzgojiteljice komunicirala izključno v tujem jeziku bi bili kar blizu temu odstotku.
Ideja je zanimiva, a kje boste našli toliko pomočnic vzgojiteljic, ki bodo brezhibno znale ta vaš "izbran tuji jezik"? Pomočnica z osnovnim ali slabim znanjem tujega jezika bo naredila več škode kot koristi. In kako se bo odločalo, kateri jezik bo to. če bodo želje staršev različne?
Pomočnice bi seveda morale biti "native speakerji" dotičnega jezika. Verjamem, da je v angleško (ali nemško ali italijansko) govorečih državah na voljo tudi kader profila "pomočnik vzgojitelja".
Odločalo pa se bi recimo na isti način, kot se odloča o tujem jeziku v šoli - tudi tam se verjetno starši ne strinjajo vsi glede tega, pa se vseeno en jezik določi kot tisti primarni tuji jezik.
Aha, torej bi morali najti veliko izšolanih pomočnic iz držav, v katerih imajo sicer višje povprečne plače kot v Sloveniji. Kako bi jih privabili? Če bi bile te pomočnice bolje plačane, bi boljšo plačo hitro pričakovale še vzgojiteljice. To pomeni višje stroške in višje položnice za vrtec ali več proračunskega denarja.
To je seveda zelo realen pomislek in stroškovni vidik ne nedvomno treba upoštevati.
Je pa res, da je angleščina uradni jezik poleg navedenih držav tudi v Indiji in v veliko afriških državah, kjer se že naša minimalna plača smatra za sanjsko.
Odvisno kako se bodo učili. Učenje lahko postane neprimerno breme otroku, lahko pa igra v kateri se smiselno razvija. Take zadeve je lahko težje glasovati, ker je vezano na izvedbo.
lp
Poleg tega, da otrok na ta način drug jezik osvoji mimogrede, brez kakršnega koli truda, raziskave kažejo tudi, da imajo otroci, ki odraščajo v večjezičnem okolju, tudi boljše kognitivne sposobnosti.