Omejitev zvonenja cerkvenih zvonov
5719 OGLEDOV
28 KOMENTARJEV
-Popolna prepoved zvonenja in bitja cerkvenih zvonov od 22h do 7h
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
STATUS PREDLOGA
- PREDLOG POSLAN
- ZADNJA SPREMEMBA
- KONEC OBRAVNAVE
- ODGOVOR
Odgovor
11. 10. 2016
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
1. Kratka analiza veljavne ureditve
Z namenom, da se izogne, prepreči ali zmanjša škodljive učinke, vključno z motnjami, ki jih povzroča hrup v okolju, so v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10; v nadaljevanju Uredba) določeni ukrepi za zmanjšanje obremenjenosti okolja s hrupom.
Določbe te Uredbe se uporabljajo za hrup v okolju, ki ga na posameznem območju osnovne namenske rabe prostora, občutljivem za hrup v okolju, povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom.
2. Analiza predloga
Predlog 7712-237 apelira na popolno prepoved zvonjenja in bitja cerkvenih zvonov od 22h do 7h. Avtor predloga, ki živi po vsej verjetnosti v neposredni bližini sakralnega objekta, da se na območju države prepove onesnaževanja okolja s hrupom v povezavi z emisijami hrupa, ki ga povzroča vsakodnevno in permanentno zvonjenje cerkva in sicer v nočnem času.
3. Razlogi za primernost predloga za nadaljnjo obravnavo
Veljavni slovenski okoljski predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom, zvonjenja cerkvenih zvonov ne regulirajo, saj cerkveni zvonovi v zakonodaji niso opredeljeni kot vir hrupa. Vlada RS je s sprejetjem Uredbe leta 2005 skupaj z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju iz leta 2004 prenesla v slovenski pravni red zakonodajo EU na področju varstva okolja pred hrupom skladno z Direktivo 2002/49/ES o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (v nadaljevanju Direktiva). Iz Direktive izhaja, da je hrup opredeljen kot "hrup v okolju, ki je nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove aktivnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem, železniškem in zračnem prometu ter naprave na območjih z industrijsko dejavnostjo, kot so na primer naprave, za katere je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo emisije naprav, in ki lahko povzročajo onesnaženje večjega obsega", ne glede na to, da je hrup vsak zvok, ki lahko vzbuja nemir, moti človeka pri delu in škoduje njegovemu zdravju ali počutju.
Direktiva med vire hrupa, za katere bi bilo treba s predpisi določiti omejitve za njihovo obratovanje zaradi povzročanja hrupa, ne šteje cerkvenih zvonov predvsem iz razloga, da je zvok, ki ga povzroča zvonjenje cerkvenih zvonov, primerljiv z zvokom, ki ga generirajo glasbila. Zvonjenje je namreč po frekvenčni analizi zvoka primerljivo s toni glasbene lestvice in zvokom, ki nastaja ob igranju glasbil in za katerega običajno smatramo, da ni nezaželen ali moteč za ljudi, kar pa seveda ne velja za frekvenčne komponente znotraj spektra, ki nimajo glasbenega značaja, saj le-te negativno vplivajo na celotni zven tona in so ušesom neprijetne in posledično moteče.
Ne glede na navedeno pa se zavedamo, da je tudi zvonjenje cerkvenih zvonov, tako kot to velja za disonantno kvaliteto zvoka, lahko moteče za nekatere ljudi, saj se na nas občasno obrnejo posamezniki, ki jih moti zvonjenje cerkvenih zvonov ter nas hkrati pozivajo, naj država ukrepa v zvezi z zmanjšanjem emisij tovrstnega hrupa. Iz pisem lahko razberemo, da gre po navadi za tiste prebivalce, ki živijo v neposredni bližini sakralnih objektov oziroma cerkvenih zvonikov.
Naj dodamo, da tudi opravljene meritve izkazujejo, da zvok cerkvenih zvonov običajno ne presega kritičnih vrednosti, določenih za kratkotrajno obremenitev okolja s hrupom in mu zato ne moremo pripisati škodljivih učinkov na zdravje ljudi. Glede na to, da zvok cerkvenih zvonov več ali manj obremenjuje okolje kratkotrajno, saj traja zvonjenje običajno le nekaj minut, je kritična obremenitev v bližini cerkva presežena le izjemoma, pa še takrat gre to preseganje predvsem na račun slabega prostorskega planiranja, na podlagi katerega se je izvedla neprimerna umestitev stanovanjskih stavb ali drugih stavb z varovanimi prostori v bližino cerkvenega zvonika.
Menimo, da je v tistih redkih primerih, ko se stavbe z varovanimi prostori nahajajo preblizu cerkvenih zvonikov in obstoji verjetnost preseganja kritične vrednosti za kratkotrajno obremenitev s hrupom, možno dogovoriti prilagoditev nastavitve glasnosti zvonov v okviru dogovora vseh prizadetih znotraj krajevnih skupnosti oziroma občin. Temu primerno je potrebno primere zvonjenja, ki so moteči za okoliške prebivalce, obravnavati posamično, se pravi na način, da se najde rešitev v okviru dogovora med prebivalci, ki živijo v neposredni okolici sakralnega objekta in cerkvenim predstojnikom.
Ugotavljamo namreč, da urejanje režima zvonjenja cerkva s predpisom ter neodvisno od značilnosti zvonov in umeščenosti cerkve na določenem območju, v nobenem primeru ne bi bila ustrezna rešitev reguliranja zvonjenja vseh objektov tovrstnega pomena na nivoju Slovenije.
necenzurirano.si/clanek/svet/razjarjeni-vascani-je-res-treba-da-zvoni-vsakih-petnajst-minut-894914
www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/dolinski-zvonovi-spet-razburjajo/
www.druzina.si/iskalnik
Razlog: podvojen komentar
Bom pa še papežu pisal o tem problemu.
Živim v neposredni bljižini cerkve, ki ima zelo močno nastavljene zvonce. Res pa je, da niso aktivni med 22h in 6h. Skozi ves čas bivanja tukaj (39 let) že poskušamo nagovoriti različne župnike h kompromisu, a ne gre. Ura bije vsakih 15 minut, klicanje k maši ali oznanilo smrti pa ob določenih priložnostih traja tudi do 10 minut. Najbolj moteče je 'pritrkavanje' ob nekaterih večjih verskih praznikih. V presledkih traja tudi po uro ali več in je delo lokalnih 'mojstrov'. Imeli smo priložnost slišati prave mojstre pritrkavanja, ko so se zvonovi uglaševali. Tisto je bil pravi balzam, kadar pa to počnejo lokalni zanesenjaki, bi si človek najraje iztrgal ušesa. Tudi naši hišni ljubljenci postanejo nemirni in preplašeni. Popolnoma podpiram predlog in res upam da se tukaj zadeve uredijo. Počivamo lahko le še ob nedeljah in ravno takrat so zvonovi najbolj aktivni.
Ljudje božji, če mi je nedelja edini dan v tednu, kadar lahko malo se opustim in pospim v postelji, ne vem zakaj celo življenje me morajo cerkveni zvonovi buditi ob 6.00 ???? A je maša ob 6.00 ??? Mislim, da je to navadno posiljevanje ljudi. Pa, da ne bo pomote, sem veren človek, verjetno tudi veliko bolj, kot tisti, ki podpirajo zvonjenje in trdijo, da jih ne moti. Moti vsakega, ki živi v bližini od 1-2 km. Jaz živim dobesedno v gozdu, v naravi, v Božjem miru in tišini in, vsako prekleto jutro moram poslušati neznosen hrup zvonov. Zakaj sem se potem pred davnimi leti odselil iz mesta na podeželje ???
Zvonenje ni hrup.
Če se ne motim je mogoče jakost udrjanja kladivca tudi nastaviti !!!
Verjetno se je lokalni ravni pri župniku, skupnosti brez zakonov mogoče dogovoriti...
Samo volja mora biti.
Problem je lahko, če stanuješ v bližini.
Imamo pa trenutno zvočno onesnaževanje okolice:
- stanovalcev ob železnici ???
- 24 urni hrup ob avtocestah v pasu do nekaj KM ( nadvozi )
- hrup sosedov z kosilnicami, traktorji
Sem pa za dogovor, da mora biti vsak hrup med 22h in 7h v dovoljenih mejah.
Kaj pa, če ne hrup? Glasba? Potem je OK, če na ulici postavim zvočnike in sredi noči navijam heavy metal, rock, hip-hop rap in techno? Le koga lahko moti umetnost/kultura?
Upajmo, da bomo imeli tokrat več sreče s predlogom, saj je bil podan že nekajkrat in za cerkve vedno najdejo izjeme. Hrup je hrup in nabijanje zvonov je vsekakor nepotreben hrup. Včasih, ko ljudje niso imeli ur, je vabil k maši, danes so si pa verniki verjetno že zapomnili kdaj in KJE je maša in ni potrebe, da jih na to opominjajo z zvonjenjem. Stanujemo zraven cerkve in lahko mi verjamete, da to ni nekaj, kar si želim poslušati vsak dan in ob različnih urah. Če bi zvonili morda ob krščanskih praznikih (le zakaj ne, saj so večinoma državni praznik) me ne bi motilo, sedaj pa menim, da je to nepotreben hrup in je že hrupa od prometa dovolj in preveč.
Ko ste se naselili zraven cerkve, ki je sigurno tam stala že precej pred vami, ste vedeli da v cerkvi zvoni! Kot sem že omenil, pa bitje ure ni zvonenje! Če bi se naselili zraven železnice in bi vas začel motiti ropot vlakov, bi tudi zahtevali da prenehajo voziti!
Da, kapelica je stala že prej tam in so tudi brez veze stalno, posebej zgodaj zjutraj, motili božanski mir. Prej so motili samo živali, sedaj, ko sem se naselil zraven pa še mene. Kaj je s tem narobe, če bi prenehali motiti mir, sedaj tudi moj!? Primerjava z naselitvijo ob železnici je nerelevantna, ker vlaki pač lahko vozijo samo ob progi, prenehati motiti mir pa je zelo enostavno, z ukinitvijo nepotrebnega zvonenja.
Ja, komentator "taubi 1", res smo vedeli ped 70 leti, da je v bližini cerkev, ko smo se tam naselili. A takrat je to bil znosen hrup, ker ni bilo ostalega hrupa (vlaka, cestnega prometa). Danes pa ne vidim potrebe, da bi pri vsem hrupu, ki ga je vsekakor preveč, morali prenašati še cerkveno zvonjenje. To se naj omeji, saj za delovanje cerkve NI potrebno in nujno..
Zvonenje ponoči je neobstoječ problem. Če bi se pogovarjali o zvonjenju ...
Kje pa zvoni med 22.h in 7.h? Nikjer, razen za polnočnico!
Ker je noč za spanje, bom predlagal prepoved nočnega posiljevanja na balkansko obsedenih koncertih na prostem. Koliko vas bo glasovalo za takšno prepoved? Nihče, pa je to veliko bolj moteče in škodljivo!
Vprašanje je ali je zvonjenje vsiljevanje norm večini ljudi s strani manjšine, ali pa večina ljudi želi oznanjanje s strani cerkve s pomočjo zvonenja (recimo klicanje k maši ipd).
- V kolikor si odgovorimo, da večina ljudi NE želi zvonenja, je zanje moteče, se zdi, da ga je potrebno ukiniti.
- V kolikor pa večina meni, da zvonenje JE smiselno in da ga podpirajo recimo zato, ker so katoličani, potem se zdi naj zvonenje ostane.
Seveda lahko ostane odprto vprašanje tolerantnosti in sočutja do ljudi, ki delajo ponoči in zjutraj spijo ipd.
Včasih, ko so ljudje vstajali s petelini in hodili spat ob mraku, ure niso imeli ali pa le redki, ko je maša bila skoraj obvezna ipd, je zvonje imelo smisel. Danes, ko ljudje delajo vedno in povsod, kot tudi počivajo vedno in povsod, mir in dober spanec pa je zelo dragocena okoliščina se zdi, da zvonenje ni po godu delovnemu človeku.
Vprašanje je ali cerkev v tem primeru res deluje v vsesplošno dobro človeka.
Strinjam se, javni dogodki, gostilne, prireditve itn... so lahko zelo moteče za ljudi, ki živijo v bližini. Tudi to se zdi smiselno, da bi bilo bolje regulirano.
lp
Simnov
ti očitno ne razlikuješ med zvonenjem in bitjem ure! To kar ti naštevaš je bitje ure in ne zvonenje!
Hišo imam poleg kapelice, kjer zvoni izjemno glasno CELO MINUTO (!!!), vsako jutro ob 5. uri (poleti) oz. ob 6. uri (pozimi). Seveda tudi še opoldne in ob 18. uri. In je to samo kapelica, sploh ni cerkev, kamor bi ljudje hodili k maši. Toliko o zvonenju v Sloveniji, ki ga naj ne bi bilo med 22. in 7. uro po vaše.
Absolutno se s predlogom strinjam. To nabijanje z zvonovi je pravo posiljevanje ljudi s tem hrupom, ki ne služi prav ničemur, le ti cerkvenjaki uživajo v tem, da lahko že počno kar se jim zljubi in takoj, če kdo kaj reče proti je že ogenj v strehi. Tudi trajanje tega zvonjenja je predolgo in moteče, tako, da so mi zgornji komentarji, da naj se zapre okna, butasti. Naj pa zvonove ovijejo v kakšno izolacijo, da bo zvonjenje tišje, bolj pridušeno.
Vsi, ki imajo nova okna zvonov skoraj ne slišijo !
Mene zvonovi ne motijo saj smo v Sloveniji.
Zvonovi in zvoniki so tudi del naše dolge zgodovine. Postavili so jih naši predniki.
Saj obstaja uredba, ki predpisuje mejne vrednosti hrupa v življenjskem okolju. Zakaj bi ravno zvonenje obravnavali posebej?
Zato, ker Uredba zvonov ne opredeljuje kot da so vir hrupa in se z njimi ne ukvarja. Žal.