Dvig meje za plačilo DDV pri naročilih iz tujine

Odziv Ministrstva za finance

Oprostitev plačila DDV pri uvozu pošiljk neznatne vrednosti je predpisana v Zakonu o davku na dodano vrednost ter v Pravilniku o pogojih in načinu uveljavljanja oprostitev po 51. členu Zakona o davku na dodano vrednost in je v celoti usklajena z zakonodajo EU, ki omogoča državam članicam oprostitev plačila DDV pri pošiljkah, katerih vrednost ne presega 22 evrov.

V Sloveniji je plačila DDV pri uvozu tako oproščena pošiljka, poslana prejemniku kot pismo ali paket v skupni vrednosti, ki ne presega 22 eurov. Namen te določbe je bilo doseči zmanjšanje administrativnih stroškov povezanih z obračunavanjem DDV za pošiljke male vrednosti. Ob tem pripominjamo, da sedanja oprostitev pri uvozu blaga lahko povzroči nelojalno konkurenco, saj mora domači podjetnik (davčni zavezanec) obračunati DDV za vsako dobavo blaga, ki jo opravi za domačega kupca.

Glede na navedeno Ministrstvo za finance zadevnega predloga ne more podpreti tako z vidika veljavne EU zakonodaje kot tudi ne glede zagotavljanja načela nevtralnosti sistema DDV.

Glede prepovedi zaračunavanja stroškov carinjenja v primeru, ko gre za cenejše izdelke pojasnjujemo, da v skladu z 52. členom carinskega zakonika Unije (Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. Oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije) carinski organi ne predpisujejo dajatev za izvajanje carinskih kontrol ali katero koli drugo uporabo carinskih pravil v času uradnih ur svojih pristojnih carinskih uradov. Lahko pa zahtevajo povrnitev stroškov, kadar opravljajo posebne storitve kot npr. prisotnost carinskega organa, kadar je to zahtevano zunaj uradnih ur ali drugje kot na uradnih mestih; analize in izvedenska poročila o blagu in stroški vračila blaga vložniku, zlasti v zvezi z odločbami o zavezujočih informacijah; pregled ali vzorčenje blaga za namene preverjanja ali uničenje blaga, kadar so vključeni stroški, ki niso stroški za storitve carinskega organa; ukrepi, ki jih izvajajo carinski organi kot so zaseg, odvzem, prodaja, uničenje ipd.

Iz predloga 7711-236 sklepamo, da v izpostavljenem primeru ne gre za obračunavanje stroškov za posebne storitve carinskega organa, temveč za stroške Pošte Slovenije, ki jih ona zaračunava za svojo storitev (carinsko posredovanje), na kar pa Ministrstvo za finance nima vpliva. Ob tem bi radi izpostavili tudi 18/3. člen Svetovne poštne konvencije (sklenjene v Bukarešti, 5. 10. 2004), ki določa: »Poštne uprave, ki so pooblaščene, da za stranke opravljajo carinske preglede pošiljk, lahko strankam zaračunajo carino, ki temelji na dejanskih stroških.« Na podlagi navedenega Ministrstvo za finance ne more podpreti predloga prepovedi zaračunavanja stroškov Pošte Slovenije za carinsko posredovanje.