17. 6. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Pravica do denarne socialne pomoči je urejena z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip- 1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B in 122/23 – ZŠtip-1C; v nadaljnjem besedilu ZUPJS) in Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu ZSVarPre.
Z denarno socialno pomočjo se v skladu z ZSVarPre posamezniku oziroma družini zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom (cenzus). V višino le-tega so vključeni tekoči stroški osnovne prehrane, ogrevanja, osnovne obutve in obleke, elektrike in stroški osnovne higiene, kar pomeni, da je denarna socialna pomoč namenjena osnovnemu preživetju, pri čemer deleži, ki so namenjeni plačilu posameznega omenjenega stroška, niso določeni.
2. člen ZUPJS določa, da se pravice iz javnih sredstev po tem zakonu (med katere sodi tudi denarna socialna pomoč) uveljavljajo po načelih enotnosti, pravične razdelitve javnih sredstev, ekonomičnosti, ciljne usmerjenosti prejemkov in po načelu spoštovanja človekovega dostojanstva. 38. člen ZSVarPre določa, da se denarna socialna pomoč praviloma izplača v denarju, v utemeljenih primerih pa se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi (boni, naročilnice, plačila računov itd.). Eden od bistvenih namenov ZUPJS in ZSVarPre je torej zagotoviti, da se denarna socialna pomoč izplačuje tako, da je zagotovljeno dostojanstvo prejemnikov oziroma upravičencev do denarne socialne pomoči.
Pravica do osebnega dostojanstva posamezniku zagotavlja priznanje njegove vrednosti, ki mu gre kot človeku in iz katere izvira njegova sposobnost samostojnega odločanja. Iz te človekove lastnosti pa izvira tudi jamstvo osebnostnih pravic. Že ime pove, da so to pravice, ki gredo človeku kot osebi, kot takemu. Z jamstvom osebnostnih pravic so zagotovljeni tisti elementi posameznikove osebnosti, ki niso varovani z drugimi določbami Ustave (s svobodo vesti, izražanja itn.), a je šele skupaj z njimi posamezniku dana možnost, da se svobodno razvija in oblikuje svoje življenje v skladu z lastnimi odločitvami (tako US v U-I-226/95 z dne 8. 7. 1999, Ur. l. 60/99 in OdlUS VIII, 174). Ustavnosodna presoja je v ta okvir vključila tudi splošno svobodo ravnanja (npr. v odločbi št. U-I-137/93 z dne 2. 6. 1994, Ur. l. 42/94 in OdlUS III, 62).
V okvir splošne svobode ravnanja po mnenju Vlade Republike Slovenije sodi tudi pravica posameznika, da odloča o tem, kako bo porabil denarno socialno pomoč.
Splošna svoboda ravnanja ne pomeni neomejene in abstraktne »naravne« svobode. Uresničuje se lahko le v ustavnih okvirih. V vsebinskem smislu pomeni pravica do splošne svobode ravnanja pravno določeno svobodo, ki je omejena, toda v teh mejah hkrati tudi zaščitena. Kot člani družbene skupnosti morajo posamezniki trpeti omejitve splošne svobode ravnanja, ki jih narekujejo interesi drugih in skupnosti kot celote. Te omejitve same po sebi ne pomenijo posega v splošno svobodo ravnanja, temveč pomenijo opredelitev njene ustavnopravno varovane vsebine (tako OdlUS XI, 137, U-I-54/99, Ur. l. 61/02).
Prejemnik denarne socialne pomoči mora zato le-to porabiti za stroške preživljanja in z njo ravnati kot dober gospodar. Kadar obstaja velika verjetnost, da posameznik oziroma družina denarne socialne pomoči ne bo namenila za namen preživetja in bo zato ogrožena socialno ekonomska varnost posameznika oziroma družine, kot npr. alkoholizem in druge oblike zasvojenosti in podobno, je zato z ZSVarPre že zdaj omogočeno izplačevanje oziroma nakazovanje denarne socialne pomoči v naravi, tudi v obliki bonov, pri čemer mora biti odločitev o izplačilu v naravi podkrepljena z listinami oziroma dokazili, ki utemeljujejo tako odločitev in podpirajo denarni tok.
Vlada Republike Slovenije želi poudariti, da centri za socialno delo v skladu z Zakonom o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23 in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZSV) posameznikom ali družinam nudijo tudi socialnovarstvene storitve. Te so namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva, in so naslednje: prva socialna pomoč, osebna pomoč ter pomoč družini za dom. Ko npr. CSD dobi informacijo, da družini ali posamezniku zaradi neplačevanja mesečnih življenjskih stroškov, ki ima širše socialne razsežnosti, grozi izvršba, se z njim poveže ter uporabi veščine in elemente strokovnega dela. V okviru socialnovarstvene storitve prva socialna pomoč strokovni delavec CSD s posameznikom prepozna in opredeli stiske ali težave, oceni mogoče rešitve in ga seznani z mogočimi oblikami (denarne) pomoči ter da mu predstavi mrežo in programe izvajalcev, ki mu lahko pomagajo. CSD lahko pomaga tudi s socialnovarstveno storitvijo osebna pomoč, vendar ob soglasju uporabnika, s tem da nudi pomoč in oporo posamezniku s svetovanjem, kako izboljšati svoje socialne zmožnosti. Lahko pa tudi s pomočjo celotni družini s socialnovarstveno storitvijo pomoč družini za dom, kjer CSD nudi strokovno pomoč in svetovanje celotni družini za urejanje odnosov in iskanje rešitev za izhod iz stiske. V skladu s 35. členom ZSVarPre, ki ureja pravico do denarne socialne pomoči, obstaja tudi možnost, da lahko CSD z upravičencem na podlagi opredelitve socialne problematike oziroma stisk in težav ter ocene možnih rešitev sklene dogovor o aktivnem reševanju njegove socialne problematike (vključitev v psihosocialno rehabilitacijo, zdravljenje itd.), v katerem se določijo aktivnosti in obveznosti upravičenca in prenehanje upravičenosti do denarne socialne pomoči v primeru neupravičenega prenehanja izvrševanja dogovora.
Glede na navedeno se ocenjuje, da je sistem socialnih pomoči v skladu z veljavnim ZSVarPre, ZUPJS in ZSV ustrezno urejen kot zadnja varovalna mreža širšega sistema socialne varnosti, ki posamezniku pomaga pri preživetju, ko nastopijo (in dokler trajajo) okoliščine, na katere ne more vplivati oziroma ni mogel vplivati. Prav tako veljavna zakonodaja ustrezno ureja posledice, če posameznik ali družina ne izpolnjuje več zakonskih pogojev za upravičenost do pravice in posledice, če denarne socialne pomoči ne bo namenila za namen preživetja in bo zato ogrožena socialno ekonomska varnost posameznika oziroma družine (izplačilo v naravi).
Glede na navedeno predlog predlagatelja ni ustrezen za nadaljnjo obravnavo.