Spremembe v šolstvu
2005 OGLEDOV
6 KOMENTARJEV
Predlagam spremembe v šolstvu na podlagi preveč fiktivnih pisov in izrednih študijev.
Predlagam Šolnine na vseh programih vseh javnih fakultet v višini 1000 eurov letno.
Predlagam višino šolnine za gimnazije v višini 100-150 eurov letno.
Saj gre tudi za to, da je zanimanja za tradicionalne slovenske obrti in tudi programe strokovnih in poklicnih šol prenizko.
Izobraževanje za državljane slovenije bi moralo biti brezplačno za vse, vseh starosti.
Z varovalkami, da v kolikor nekaj od družbe prejmeš, moraš po šolanju družbi vrniti z delom. Pomeni, da vsi ki so šolanje končali pri nas, morajo delati za slovensko podjetje, s tem družbi vrniti pridobljeno znanje z dodano vrednostjo. Pri nas se dogaja, da gre del pri nas izobraženega kadra, ki so jim šolanje (javne šole) plačevali slovenski davkoplačevalci, delat v tujino oz.. se odseli. Davkoplačevalci tako nimajo povrnjenega vložka v te ljudi.
Brezposlenih bi bilo v tem primeru dosti manj. Delovna mesta katerih delavcev primanjkuje že desetletja pa zapolnjena.
Mnogim brezposelnim primanjkuje znanja za deločena dela, ki se na trgu potrebujejo. Na primer varilcev in izobraženih natakarjev primanjkuje konstantno že desetletja. Mnogo je tudi poklicev kot so kamnosek, lesar itn... V kolikor bi država brezposelne ljudi izobraževala, bi mnogi imeli delo. Nasprotno pa NPK (nacionalno poklicno kvalifikacijo) brezposleni, ki ga napoti RZSZ, lahko pridobi šele takrat, kadar ima delo zagotovljeno VNAPREJ, torej pred izobrazbo; medtem podjetja iščejo ljudi, ki ŽE IMAJO izobrazbo. Nelogičnost. Pomeni, da tisti ki imajo denar za šolanje, bodo imeli tudi službo, saj si kvalifikacijo lahko plačajo. Tako je "skrb" in naloga nekaterih državnih inštitucij v veliki meri navidezna in površna. - Ne znajo ali nočejo preiti v jedro problema družbene brezposlenosti in ga odpraviti ali preoblikovati v družbeno korist.
Večina tega kar se pozitivnega VLAGA V LJUDI, se družbi obrestuje večkratno. Dokler ne bomo vlagali v ljudi in bo "intelektualna elita" skrbela le za njihove stolčke in si plačevala na tisoče eur za "pripravljenost" ipd, potem bo še veliko brezposelnih. Zasilno nas rešujejo vsaj privatna podjetja.
Slovenija bi z avstrijo in hrvaško lahko postala center turizma, wellnesa, zdravja, eko ponudbe in izobraževanja tega dela evrope.
Od fiktivnih vpisov imajo "dobicek" tako sole, kot tisti ki so vpisani. Ker sole dobijo finance glede na stevilo vpisanih, drugi pa status. Namesto solnin predlagam, da se spremenijo pravice/ugodnosti ki sledijo fiktivnim vpisom - delno se je ze z visjo obdavcitvijo studentskega dela, srednje sole pa bi morale biti financirane glede na stevilo in povprecno oceno na maturi, fakultete pa glede na stevilo diplomantov, pri cemer bi se upostevalo tudi "rajting" fakultete oziroma kakovost studija...
Moralo bi biti tako, da moraš zbrati vsaj dovolj ECTS točk za ponavljanje letnika, sicer plačaš šolnino. Da bi pa kar vsi plačevali šolnino, ker se jih majhen delež vpiše fiktivno, je nezaslišano. Za srednje šole prav tako.
Proti. Šolnine naj se uvedejo le za tiste, ki ne opravljajo študijskih obveznosti.
Povečan vpis na gimnazije je povzročilo ministrstvo, ki je ukinilo možnost vpisa na fakultete maturantom vseh srednjih šol. Posledično recimo dijak, ki je uspešno končal štiriletno srednjo šolo recimo smer strojni tehnik ne more na fakulteto za strojništvo, ker mu manjka peti maturitetni predmet in zato običajno izgubi eno šolsko leto. Treba je spremeniti pogoje za vpis na fakultete, pa bo takoj manj gimnazijcev.
Ne bluzi. Splošni maturanti so napram poklicnim v mnogo slabšem položaju že pri vpisu na UN programe (in še bolj pri VS).
Na podlagi česa pa to sklepate, zveplo?