11. 10. 2016
Odziv Urada za intelektualno lastnino
I. Veljavna ureditev
Varstvo avtorske in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške dejavnosti, zagotavlja 60. člen Ustave Republike Slovenije. Republika Slovenija je leta 1995 sprejela svoj prvi Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95), ki je bil do zdaj večkrat dopolnjen, nazadnje v letu 2015. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 56/15; v nadaljnjem besedilu: ZASP-G) je bila skladno z Direktivo 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L št. 167 z dne 22. 6. 2001, str. 230) v Republiki Sloveniji v korist invalidnih oseb namesto zakonite licence določena prosta uporaba varovanih del za določene načine uporabe.
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13 in 56/15; v nadaljnjem besedilu: ZASP) tako sedaj v 48.a členu določa: »V korist invalidnih oseb je prosto reproduciranje in distribuiranje dela ter javno recitiranje, če to delo ni na voljo v zahtevani obliki in je uporaba neposredno povezana z invalidnostjo teh oseb, omejena na njen obseg ter ni namenjena doseganju neposredne ali posredne gospodarske koristi«. V navedenih primerih je invalidnim osebam po sedaj veljavni ureditvi omogočena prosta uporaba varovanih del, kar pomeni, da avtorji sploh ne uživajo varstva, z namenom, da se invalidnim osebam omogoči lažji dostop do varovanih del. Pred uveljavitvijo ZASP-G pa so morale invalidne osebe plačati imetnikom pravic nadomestilo za uporabo dela in so bile tako nekatere izključne materialne pravice avtorja že pred tem znižane na raven poplačilne pravice.
V korist invalidnim osebam je torej pod določenimi pogoji po sedaj veljavni ureditvi omogočeno prosto reproduciranje in distribuiranje del ter javno recitiranje brez plačila nadomestila za uporabo varovanih del imetnikom pravic.
II. Primernost oziroma neprimernost za nadaljnjo obravnavo
Marakeška pogodba je bila sprejeta 27. junija 2013 pod okriljem Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) v Marakešu v Maroku. Z njo se vzpostavlja mednarodni okvir, ki zagotavlja omejitve in izjeme avtorske pravice na nacionalni ravni v korist slepih in slabovidnih oseb ter oseb z drugimi motnjami branja, ki prek pooblaščenih subjektov – zaupanja vrednih ustanov ali podobnih organizacij – omogočajo čezmejno izmenjavo izvodov objavljenih del v dostopnih formatih, ki so bili izdelani ob upoštevanju izjeme ali omejitve avtorske pravice v katerikoli pogodbenici. Namen Marakeške pogodbe je, da se vzpostavi čezmejna izmenjava določenih objavljenih del v ustreznih dostopnih formatih in upravičenim osebam omogoči lažji dostop do knjig in drugih pisanih del.
Marakeško pogodbo, ki je začela veljati 30.9.2016, je do sedaj ratificiralo 22 držav, med njimi zaradi odprtega vprašanja pristojnosti za njeno ratifikacijo ni nobene izmed držav Evropske unije.
Republika Slovenija se ves čas zavzema za ratifikacijo Marakeške pogodbe, vendar je ne sme ratificirati, dokler ne bo razjasnjeno vprašanje pristojnosti za njeno ratifikacijo. Pri obravnavi ratifikacije Marakeške pogodbe je bilo namreč izpostavljeno vprašanje, ali je njena ratifikacija v izključni pristojnosti Evropske unije ali v pristojnosti Evropske unije in njenih držav članic. Evropska komisija je zato junija 2015 zaprosila Sodišče EU za mnenje glede vprašanja pristojnosti za ratifikacijo Marakeške pogodbe (izključna pristojnost Evropske unije ali deljena pristojnost Evropske unije in njenih držav članic). Ker Sodišče EU še ni podalo mnenja, Republika Slovenija enako kot druge države članice Evropske unije čaka na odločitev Sodišča EU, sama pa Marakeške pogodbe ne more ratificirati.
Na ravni Evropske unije je bilo ugotovljeno tudi, da je potrebno za uskladitev z Marakeško pogodbo ustrezno dopolniti evropski pravni red, zato je Evropska komisija Evropskemu parlamentu in Svetu dne 14.9.2016 predlagala sprejem direktive o določenih dovoljenih uporabah del ali drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko in sorodnimi pravicami, za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja, ter o spremembi Direktive 2001/29/ES o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi in sprejem uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o čezmejni izmenjavi med Unijo in tretjimi državami izvodov v dostopnem formatu določenih del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko in sorodnimi pravicami, v korist slepih in slabovidnih oseb ter oseb z drugimi motnjami branja.
Glede na navedeno menimo, da je predlog državljanov 7701-230 z naslovom: »Končni čas, da Slovenija ratificira Marakeško pogodbo« neprimeren za nadaljnjo obravnavo, saj vprašanje ratifikacije te pogodbe ni odvisno le od volje posamezne države članice Evropske unije.