Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

uvede naj se pravica do pritožbe v prekrškovnem posopku

2697 OGLEDOV 2 KOMENTARJA

Uredi naj se v prekrškovnem postopku, da ima obd. pravico do pritožbe na višje sodišče zoper sodbo prekrškovnega sodišča. Že tako ima obd. omejena pravna sredstva, sodnik arbitrarno odloča ali ga bo zaslišal ali ne, potem nima pritožbe zoper odločitev prekrškovnega sodnika, sam ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, ustavno sodišče ne sprejema ustavnih pritožb v prekrškovnih zadevah, zato je ureditev, da ima obd. prekrška pravico do pritožbe utemeljena.

18 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR V verso verso 453 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 10. 2016

Odziv Ministrstva za pravosodje

Predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj je pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije; Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13) v Zakonu o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1; Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US) manifestirana (vsaj) v pravici do zahteve za sodno varstvo (59. člen ZP-1), (omejeno) v pravici do pritožbe zoper odločitev pristojnega sodišča o zahtevi za sodno varstvo (66. člen ZP-1) in pravici do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje (150. člen ZP-1). Nadalje ZP-1 določa tudi dve izredni pravni sredstvi, in sicer:

  • zahtevo za varstvo zakonitosti (169. do 171. člen ZP-1) in
  • odpravo ali spremembo odločbe na predlog prekrškovnega organa (171.a do 171.č člen ZP-1).

 

Priloge:

Komentarji




  • J Jože Novak

    Okrajni sodniki so postali v hitrih prekrškovnih postopkih pravi mali bogovi, ki jim nihče nič ne more. Osebe, ki so obravnavane, ne morejo nikogar opozoriti na nepravilnosti, ki jih sodniki počenjajo in tega se sodniki zelo dobro zavedajo. Primer: čeprav priča policistu pove eno zgodbo, na sodišču, ko je zaslišana, pa popolnoma nasprotno zgodbo, sodnik potrdi krivdo. Tako je jasno, da se zasleduje edini cilj in to je, da se za državo pobere denar, bistvo postopka, ki je ugotavljanje krivde, pa postane nepomemben.Medtem, ko imamo kazenski zakonik, ki skorajda onemogoča, da bi bil kdo obsojen saj se hitro najdejo napake v postopku ipd., pa je pri prekrškovnem postopku ravno nasprotno, da je oseba z lahkoto obsojena za prekršek, ki ga ni storila.

    • k krepki

      citat: Primer: čeprav priča policistu pove eno zgodbo, na sodišču, ko je zaslišana, pa popolnoma nasprotno zgodbo, sodnik potrdi krivdo.

      se pravi priča je lagala ali policistu ali pa sodišču.

      ta predlog je videti napisan zato da bi se izognili sankcijam za katere je nekdo obdolžen. seveda bo sodnik potrdil krido in za nameček je lahko obdolženec kaznovan za krivo pričanje, tako tudi veleva zakon. jaz verjamem da bi se vsi izognili globam in kaznim. tako to ne gre.