OTROKE SIROTE naj dodelijo po kriterijih tistim SKRBNIKOM, KI JIH IMAJO NAJRAJE

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V skladu z Ustavo RS otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Država zagotavlja varstvo otrokom vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 - uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US, v nadaljevanju ZZZDR) določa posebne oblike varstva otrok, in sicer rejništvo, posvojitev ter skrbništvo za mladoletnike. V vseh teh primerih so za odločanje po uradni dolžnosti pristojni centri za socialno delo.

Praksa je, da center za socialno delo pri iskanju primerne nadomestne skrbi za otroka najprej preveri ali bi bile otrokove koristi primerno zaščitene, če bi nadalje živel v okviru sorodniške mreže oziroma mreže ljudi, ki bi bili njemu najbližji. Vendar pa lahko center za socialno delo oceni, da bi ravno tovrstna namestitev na otroka slabo vplivala ali pa ne bi nudila ustreznega okolja za njegov nadaljnji psihofizični razvoj; v teh primerih odloči tudi o namestitvi v povsem novo okolje (npr. v rejniško družino, vključno z določitvijo skrbnika kot zakonitega zastopnika otroka) ali pa odloči, da je za otroka najprimerneje, da se ga povsem umakne iz matičnega okolja ter ga odda v posvojitev. Katera oblika varstva bi bila za otroka najprimernejša je odvisna od konkretnih okoliščin vsakega posameznega primera.

Samo izvajanje rejniške dejavnosti je predmet posebnega zakonskega urejanja v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 - Odločba US, 114/06 - ZUTPG, 96/12–ZPIZ-2, 109/12, v nadaljevanju ZIRD). Ta zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti, način in njeno financiranje ter nekatera druga/ vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti. Na podlagi ZIRD je bil sprejet tudi Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Ur. l. RS, št. 54/03, 78/08 in 18/13, v nadaljevanju Pravilnik).

ZIRD določa, da se spremljanje razvoja otroka v rejništvu izvaja individualno za vsakega otroka – center otroka je po namestitvi otroka v rejniško družino dolžan sestaviti individualno projektno skupino (v kateri poleg strokovnega delavca centra otroka sodeluje tudi strokovni delavec centra rejnika, rejnik/rejnica, otrokovi starši in otrok, razen, če center otroka oceni, da udeležba glede na okoliščine primera za otroka ne bi bila koristna), ki načrtuje in predlaga ustrezno ravnanje in strokovno obravnavo otroka ter ga neposredno spremlja v rejniški družini. V ta namen pripravi za vsakega otroka individualni načrt, ki mora biti prilagojen starosti oz. stopnji razvoja otroka, otrokovim potrebam in mora biti zastavljen tako, da zagotavlja celostno obravnavo in spremljanje otroka. Načrt mora biti v pisni obliki in mora vsebovati razumno načrtovane cilje. Načrt je potrebno dopolnjevati in po potrebi tudi spreminjati. Zelo pomemben segment v tem procesu je tudi zaključevanje rejništva. Gre za določeno zaporedje dejavnosti, ki se ga prav tako sprejme v okviru individualne projektne skupine.

ZIRD v II. poglavju določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, v III. poglavju pa postopek pridobitve in prenehanja dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti:

Krajši je postopek pridobitve dovoljenja, ko se izkaže, da bi bilo glede na okoliščine posameznega primera za konkretnega otroka najbolje, da skrb zanj prevzame otrokov sorodnik. V takšni situaciji otrokovemu sorodniku ni potrebno kandidati po zgornjem postopku (torej čakati na razpis ministrstva, odločitev Komisije za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti in se udeležiti usposabljanj), pač pa ministrstvo izda otrokovemu sorodniku dovoljenje na podlagi pisne in obrazložene ugotovitve centra otroka (to je center za socialno delo, ki je v skladu z določbami zakona, ki ureja socialno varstvo, krajevno pristojen za mladoletno osebo ali osebo, ki iz razlogov, določenih v ZIRD, ostane v rejniški družini po polnoletnosti), da je tovrstna oblika rejništva v konkretnem primeru v otrokovo korist. Kot otrokovi sorodniki se po Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti štejejo otrokova stara mati, stari oče, stric, teta, brat in sestra. ZIRD dopušča še eno izjemo, in sicer, da se po krajšem postopku lahko izjemoma izda dovoljenje tudi osebi, ki ni otrokov sorodnik, če se izkaže, da je za konkretnega otroka zaradi njegovih potreb le s tovrstno obliko rejništva mogoče zagotoviti varstvo in vzgojo, ki je v njegovo največjo korist. Seveda pa mora center rejnika tudi v teh primerih preveriti izpolnjevanje pogojev na strani rejnika, torej izpolnjevanje formalnih pogojev, da ni zadržkov ter pripraviti oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti.

MDDSZ je pripravilo nov predlog Družinskega zakonika, ki je bil v javni razpravi do vključno 1. 9. 2016, in katerega osnovni cilj je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih bodisi pred postopkom pri sodišču, med samim postopkom in tudi po končanem postopku. S tem želi predlagatelj zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava. Eden od pomembnih ciljev je tudi izboljšanje stanja pravne varnosti državljanov na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih ter poenotenje postopkov glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok. V zvezi s tem gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z zakonikom skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča.

V zvezi s pravno ureditvijo rejništva je predlagatelj upošteval, da ZZZDR ni edini predpis, ki ureja rejništvo. Zaradi dopolnilne ureditve po ZIRD, ki v veliki meri ustreza svojemu namenu, ni potrebe, da bi to ureditev vsebinsko znatneje spreminjali. V okviru stvarne pristojnosti pa je spremenjena pristojnost za odločanje o namestitvi otroka v rejništvo, in sicer o namestitvi otroka v rejništvo center za socialno delo lahko odloči le v primeru izreka nujnega ukrepa za varstvo otrokove koristi, v vseh ostalih primerih pa bo o namestitvi otroka v rejništvo odločalo sodišče. V okviru odločitve o ukrepu za varstvo koristi otroka in namestitvi k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod je določena tudi časovna omejitev ukrepa odvzema staršem, in sicer na največ tri leta, razen v primerih, če sodišče ukrep podaljša.