21. 6. 2016
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Področje minimalne plače je urejeno z Zakonom o minimalni plači (Ur. l. RS, št. 13/2010 in 92/15, v nadaljevanju ZMinP), ki določa pravico do minimalne plače, njeno višino ter način njenega določanja in objave. Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega pa delavcu pripada sorazmerni del minimalne plače.
Iz navedene zakonske ureditve izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list, RS, št. 21/13 in 78/13 - ZDR-1), in sicer osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, z izjemo dodatkov za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (nadurno delo, nočno delo, delo v nedeljo in delo na praznike in dela proste dneve po zakonu). Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).
Zakon, ki je nastajal v sodelovanju s socialnimi partnerji, zasleduje načelo, da mora biti tudi delavcem, prejemnikom minimalne plače, zagotovljeno dostojno življenje. Pri določitvi minimalne plače se upošteva rast življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast ter gibanje zaposlenosti, kar je tudi skladno z določili konvencije Mednarodne organizacije dela št. 131 0 minimalni plači. Razlogi za sprejem zakona v letu 2010 so bili predvsem ugotovljena nizka raven minimalne plače in neustrezen način eskalacije. Minimalna plača se je z zakonom po višini v netu znesku uskladila z vrednostjo košarice minimalnih življenjskih potrebščin, kakršna je izhajala iz raziskave Inštituta za ekonomska raziskovanja pri Ekonomski fakulteti, pri čemer se je uzakonilo tudi redno letno usklajevanje najmanj 2 dejansko rastjo cen življenjskih potrebščin, in sicer na podlagi uradnega podatka Statističnega urada RS, ki je dostopen v januarju tekočega leta. Znesek minimalne plače določi ministrica oz. minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi najkasneje do 31. januarja tekočega leta. Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2016 dalje, znaša 790,73 evrov, kar predstavlja najnižjo možno mesečno plačo, ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas, tudi v primeru, če bi bila njegova plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja. Pri tem pa morajo biti že izpostavljeni morebitni dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, povračila stroškov in drugi prejemki iz delovnega razmerja izvzeti iz minimalne plače
Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da je ureditev minimalne plače ustrezna, saj kazalniki za določanje minimalne plače trenutno ne omogočajo predlaganega dviga mesečne minimalne plače za poln delovni čas. Glede na to menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakona v smislu izpostavljenega predloga.