28. 6. 2016
Odziv Ministrstva za finance
1. PRETEKLA UREDITEV Služba družbenega knjigovodstva je bila javna služba za finančni nadzor, ustanovljena v Zvezni republiki Jugoslaviji. Imela je štiri osnovne funkcije, in sicer (i) statistično in informacijsko-analitično, (ii) kontrolno oz. nadzorno, (iii) ekonomsko-finančno revizijo in (iv) opravljanje plačilnega prometa. Za vse subjekte javnega in zasebnega poslovanja, za podjetja in za javne ustanove je morala ugotavljati in evidentirati sledeče: kdo in zakaj vplačuje, kdo in kje izplačuje, kdo in kako zbira denar, kdo in kako deli denar.
V času novo nastale samostojne države Slovenije se je leta 1994 SDK preimenovala v Agencijo RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNl). Ta agencija je sprva v celoti prevzela naloge SDK, kmalu pa je bilo nato ustanovljeno Računsko sodišče (RS) ki je prevzelo nadzor nad poslovanjem javnega sektorja. Leta 1996 je bil velik del nekdanje SDK združen z Republiške upravo za javne prihodke v Davčno upravo Republike Slovenije (DURS). Naloge, ki jih je poprej Opravljal SDK, so bila nato razdeljene med Agencijo za plačilni promet (APP), RS in Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem, davčni nadzor nad pravnimi osebami pa je prešel na DURS.
Eden izmed ključnih razlogov za spremembe povezane z SDK je bil prilagajanje plačilnega prometa stanju v razvitih tržnih ekonomijah. Spremembe so potekale v skladu s priporočili Evropske unije, ki je definirala pogoje za domače plačilne sisteme.
2. ZDRUŽEVANJE FINANČNEGA NADZORA Kljub temu so se naknadno pojavile težnje po združevanju finančnega nadzora. Tako je npr. s 1. 8. 2014, na podlagi Zakona o finančni upravi, pričela z delom Finančna uprava RS (FURS). Z istim dnem sta prenehali delovati Carinska uprava Republike Slovenije (CURS) in DURS. Vse pravice in obveznosti navedenih institucij so se prenesle na FURS.
Finančna uprava si prizadeva za zakonito, strokovno, politično nevtralno, odprto, pregledno in učinkovito delovanje. Pričakovani učinki združitve so zmanjšanje administrativnih ovir za zavezance, poenotenje inšpekcijskih pregledov, vzpostavitev skupnih zbirk podatkov, kar omogoča celovito in kakovostno obravnavo zavezancev, boljšo organiziranost skupnega organa in učinkovitejše organiziranje dela. Finančna uprava opravlja obenem številne naloge, ki so med drugim: (i) finančni nadzor, (ii) finančna preiskava, (iii) nadzor nad prijavo vnosa in iznosa gotovine na območje ali z območja EU, (iv) sodelovanje in izmenjava podatkov z organi EU, pristojnimi organi držav članic EU in pristojnimi organi drugih držav ter sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji z delovnega področja finančne uprave, (v) spremljanje izvajanja predpisov iz pristojnosti finančne uprave in učinkov posameznih rešitev z vnaprej določenimi merili.
V začetku junija 2016 je Vlada Republike Slovenije obravnavana analiza nadzorne ureditve finančnega sistema v RS s fokusom na združevanju nadzornih organov na področju bančništva, zavarovalništva in trga vrednostnih papirjev. Ugotovljeno je bilo, da sprememba obstoječega modela finančnega nadzora v tej zvezi v Republiki Sloveniji trenutno ni potrebna. Obenem je bilo odločeno, da se naslednja analiza izvede v letu 2019, ko bodo že znani učinki npr. implementacije direktive Solventnost ti in drugi učinki iz zakonodajnega paketa s področja finančnega sistema, ki ga narekujejo evropske direktive in uredbe na področju bančništva, zavarovalništvo, plačilnega prometa, revizije in kapitalskega trga
3. ANALIZA PREDLOGA Predlog med drugim vsebuje pobudo za nadzor bank in plačilnega prometa. V tej zvezi bi radi opozorili, da je za izvajanje nadzora nad bankami že pristojna in odgovorna Banka Slovenije v skladu z Zakonom o bančništvo (Uradni list RS, št. 25/15) in Uredbo (EU) št. 1024/2013, razen glede nalog in pristojnosti bonitetnega nadzora, za katere je v skladu z »Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko« (UL L št. 287 z dne 29. oktobra 2013, str. 63) pristojna in odgovorna Evropska centralna banka.
V zvezi z plačilnim prometom izpostavljamo sledeče. Pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje plačilnih institucij ureja Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12 in 81/15). Skladno s slednjim je Banka Slovenije med drugim: (i) pristojna in odgovorna za nadzor nad plačilno institucijo glede plačilnih storitev in pomožnih storitev, ki se opravljajo na območju Republike Slovenije, na območju druge države članice in na območju tretje države; (ii) pristojna in odgovorna za nadzor nad plačilnimi sistemi ter nad upravljavci plačilnih sistemov glede delovanja plačilnega sistema in glede opravljanja storitev upravljanja plačilnih sistemov.
Glede na navedeno Ministrstvo za finance ocenjuje, da je sedanji institucionalni okvir, ki ureja nadzor poslovanja bank in plačilnega prometa, ustrezen, zato v tem trenutku ne načrtuje nadaljnjih postopkov v zvezi s predlogom. Veljavna ureditev nadzora finančnega sistema pa bo kot že navedeno ponovno preučena v letu 2019.