3. 5. 2016
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi s prispelim predlogom, v katerem se predlaga, da je potrebno uvesti davčne blagajne in s tem pobiranje davkov tudi v bankah in zavarovalnicah (in podobnih institucijah), da se s tem prepreči izogibanje plačevanja davkov, saj le te ob zaračunavanju svojih uslug izdajajo zgolj potrdila o vplačilu in ne računa, vam v nadaljevanju z vidika davčnega sistema, za katerega je pristojno Ministrstvo za finance, posredujemo naslednji odgovor:
Zakon o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS, št. 57/15; v nadaljevanju: ZDavPR), ki je vpeljal obveznost davčnega potrjevanja računov s 2. januarjem 2016, določa obveznost davčnega potrjevanja računov za zavezance, ki so v zvezi s prodajo blaga ali storitev dolžni izdati račun v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 86/14 in 90/15; v nadaljevanju: ZDDV-1) in prejemajo plačila v gotovini.
Skladno z 81. členom ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev, in sicer za vsako obdavčeno ali oproščeno dobavo in ne glede na to, kdo je plačnik (kupec ali tretja oseba).
V skladu s petim odstavkom 81. člena ZDDV-1 pa lahko minister, pristojen za finance, določi izjeme od obveznosti izdaje računa za posamezne storitve iz 1. in 4. točke 44. člena ZDDV-1, to so zavarovalne in finančne transakcije, če so opravljene na ozemlju Slovenije ali če se opravijo zunaj Unije. Zadevna določba je skladna tudi z evropsko zakonodajo na področju DDV.
Četrti odstavek 143. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120,07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14 in 95/14; v nadaljevanju: PZDDV) tako med izjeme od obveznosti izdajanja računov in s tem tudi davčnega potrjevanja računov, vključuje tiste oproščene finančne storitve iz 4. točke 44. člena ZDDV-1 za katere se dokumenti izdajajo množično, če so opravljene na ozemlju Republike Slovenije ali se opravijo zunaj Unije. Za uveljavitev pravice do izjeme od obveznosti izdaje računa pa morajo davčni zavezanci (to so: banke in podobne institucije) prejemniku oz. naročniku storitev za opravljene oproščene finančne storitve izdati drug dokument (obračun, instrument plačilnega prometa, izpisek, obvestilo, …) iz katerega mora biti razvidna: višina zaračunane storitve in navedba, da DDV ni obračunan v skladu z ustrezno točko 44. člena ZDDV-1. Davčni zavezanci morajo podatke o teh storitvah zagotoviti v ustreznih analitičnih evidencah po posameznih vrstah oproščenih finančnih prihodkov (ali terjatev) od prodaje blaga oz. storitev. Te storitve davčni zavezanci vključijo tudi v obračun DDV.
Na podlagi navedenega menimo, da davčni zavezanci v svojem knjigovodstvu za zadevne finančne storitve, ki so oproščene plačila DDV, na osnovi drugih dokumentov in analitičnih evidenc, zagotavljajo dovolj podrobne podatke, da omogočijo ustrezen nadzor davčnega organa nad obračunom DDV.
Izjema od obveznosti izdaje računov pa ni predvidena za zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami zavarovalnih posrednikov in zastopnikov. Davčni zavezanci (zavarovalnice in druge osebe, ki opravljajo zavarovalne posle) morajo v skladu z ZDDV-1 izdati račun, pri čemer so za namene ZDDV-1 računi vsi dokumenti na papirju ali v elektronski obliki, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona.
Na podlagi navedenega lahko npr. zavarovalna polica šteje kot račun za DDV namene, seveda, če izpolnjuje predpisane pogoje iz ZDDV-1 in jo je v primeru plačila z gotovino potrebno tudi davčno potrditi. Tak račun mora poleg podatkov, ki so določeni s predpisi v ZDDV-1, vsebovati tudi podatke, ki izhajajo iz ZDavPR.
Glede na vse navedeno Ministrstvo za finance zadevnega predloga ne more podpreti.