17. 5. 2016
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve izvršuje politike na področju migracij, mednarodne zaščite in integracije beguncev ter v okviru svojih pristojnosti skrbi tudi za njihovo nastanitev, oskrbo in integracijo. Mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji pomeni status begunca in status subsidiarne oblike zaščite.
Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, temelječem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem političnem prepričanju, nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu noče uživati varstva te države. Status begunca se prizna tudi osebi brez državljanstva, ki se nahaja izven države kjer je imela običajno prebivališče in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo.
Status subsidiarne oblike zaščite se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo ali državo zadnjega običajnega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo.
Prosilec za mednarodno zaščito je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji podal prošnjo za mednarodno zaščito.
V okviru Ministrstva za notranje zadeve deluje Azilni dom z dvema izpostavama, ki je namenjen prosilcem za mednarodno zaščito. Strošek trenutno veljavne dnevne osnovne oskrbe 1 prosilca za mednarodno zaščito znaša 12,26 EUR na dan. Strošek je določen na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti in zajema stroške povezane z nastanitvijo, ogrevanje, komunalne storitve, varovanje, čiščenje, prehrana, obleka in obutev, higienske potrebščine, itd. Omenjeni stroški, povezani z nastanitvijo in osnovno oskrbo prosilcev za azil, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
Iz evropskih sredstev, to je Sklada za azil, migracije in vključevanje – AMIF, pa se skladno z nacionalnim programom, ki ga je potrdila Vlada RS ter Evropska komisija, sofinancirajo ukrepi, ki doprinesejo neko dodano vrednost na področju sprejema in integracije, kot so programi pomoči pri nastanitvi in oskrbi prosilcev za mednarodno zaščito, programi informiranja, prevajanje v postopkih pridobitve mednarodne zaščite, prepoznavanje in delo z ranljivimi skupinami, ozaveščanje javnosti o begunski problematiki itd. Prav tako se iz omenjenega sklada sofinancirajo programi vključevanja tako oseb s statusom mednarodne zaščite in tujcev z veljavnim dovoljenjem v RS, kot so jezikovni tečaji in izpiti, tečaji spoznavanja slovenske zgodovine, družbe in kulture, projekti pomoči pri dostopanju do nastanitve, psihološka pomoč, ozaveščanje javnosti o pomembnosti procesa vključevanja, programi namenjeni ranljivim osebam in drugi.
Med prosilci za mednarodno zaščito in begunci moramo razlikovati osebe, ki so od septembra 2015 pa do zaprtja ti. balkanske poti, prehajale čez ozemlje Republike Slovenije. Za ustrezno nastanitev teh oseb so bili vzpostavljeni sprejemni in nastanitveni centri, kjer so se le-ti praviloma zadrževali največ 24 ur. Glede na izkušnje v letu 2015 višina celotnih stroškov delovanja v tovrstnih "migrantskih" centrih znaša cca 50 evrov na migranta na dan, v kar so vključeni stroški za odvoz smeti, čiščenje šotorov in odej, najem in ogrevanje šotorov, najem sanitarnih enot, stroški dela ter nakup hrane, pijače, higienskega materiala in interventni nakupi ter stroški prevozov, ki so znašali cca 16 eur na migranta dnevno.
Ob nastopu migrantske krize je Ministrstvo za notranje zadeve takoj pričelo z aktivnostmi za pridobitev dodatnih sredstev za kritje stroškov, ki so nastali iz tega razloga oziroma za pridobitev nujne finančne pomoči iz evropskih skladov (ti. emergency assistance), konkretno iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ( AMIF) ter iz Sklada za notranjo varnost (ISF).
Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo dve vlogi za nujno pomoč iz omenjenih skladov, ki sta bili tudi odobreni. Z odobreni sredstvi je Ministrstvo za notranje zadeve krilo stroške najemnin za:
- nastanitvene objekte,
- prevoze,
- nastanitev tujih policistov,
- financiranje delovanja pomožne policije,
- stroške goriva,
- čiščenje nastanitvenih centrov,
- tople obroke policistov na meji ter
- kritje posrednih stroškov (pisarniški material, ipd.).