4. 5. 2016
Odziv Ministrstva za pravosodje
v zvezi z vašim predlogom za uvedbo sistema registracije prisotnosti sodnikov in sodnega osebja in s tem evidenco delovnega časa, saj, kot pišete, naj bi se tako povečala učinkovitost dela na sodišču in zagotovila preglednost, vam sporočamo, da od skupaj 23 sodišč, neposrednih proračunskih uporabnikov, jih ima to delno ali v celoti (tudi vsa okrajna sodišča) urejeno več kot polovica. Vrhovno sodišče RS, ki smo ga zaprosili za stališče, je v svojem odgovoru poleg navedenih informacij sporočilo tudi to, da je skupaj z Višjim sodiščem v Ljubljani in Okrožnim sodiščem v Ljubljani letos pristopilo k ureditvi pristopne kontrole in evidence delovnega časa v stavbi na Tavčarjevi 9 v Ljubljani in nekaterih drugih lokacijah omenjenih sodišč.
Sodišča uporabljajo različne sisteme, najstarejši je star 17 let, v povprečju pa je starost sistemov 8 let, nekaj jih je nabavljenih letos. V večini primerov, kjer je vzpostavljen sistem za registracijo delovnega časa, se registrira celotno sodno osebje (s strokovnimi sodelavci vred), razen na Okrožnem in Višjem sodišču v Mariboru, kjer se strokovni sodelavci ne registrirajo. Zaradi raznolikosti sistemov, ki so v uporabi, ki vsi ne omogočajo vseh funkcij, ki bi jih morali, ter tudi gospodarnosti, je Vrhovno sodišče RS ocenilo, da je smiselna uvedba rešitve, ki bi jo lahko uporabila vsa sodišča, zato je, kot predhodno zapisano, v pripravi skupno javno naročilo.
Obveznost evidentiranja prisotnosti in delovnega časa sodnega osebja se v ničemer ne razlikuje od javnih uslužbencev v državni upravi. Utemeljeno pa je različno obravnavanje sodnikov, saj je evidentiranje njihovega delovnega časa v neposredni povezavi z ustavnopravnimi temelji položaja sodnika. Gre za (pravosodne) funkcionarje, katerih poslanstvo presega okvire običajnega delovnega razmerja, zaradi česar funkcionarji pri izvrševanju svoje funkcije niso vezani zgolj na formalni delovni čas, še več, od njih se pričakuje, da svojo funkcijo izvršujejo vedno, ko je to potrebno. Pri tem za pravosodne funkcionarje, med katere sodijo tudi sodniki, velja enaka ureditev, kot velja tudi za ostale funkcionarje. Temu ob odsotnosti domače sodne prakse pritrjuje tudi nemška sodna praksa, ki je zaradi enake določbe kot jo pozna 125. člen Ustave RS (prim. prvi odstavek 97. člena nem. GG) lahko uporabljiva tudi v našem prostoru.