12. 4. 2016
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Analiza veljavne ureditve področja Odločanje o pravici do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti poteka po pravilih splošnega upravnega postopka.
Na podlagi 138. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP (Uradni list RS, št. 24/06 uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. To se lahko opravi v skrajšanem postopku ali pa v posebnem ugotovitvenem postopku.
V skladu s prvim odstavkom 144. člena ZUP lahko organ po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi:
če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana; če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi; če je s predpisom določeno, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazi le posredno dokazujejo, in so dejstva oziroma okoliščine verjetno izkazane, iz vseh okoliščin pa izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi; če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana. Prvi odstavek 145. člena ZUP pa določa, da se poseben ugotovitveni postopek izvede v vseh primerih, razen v primerih iz 144. člena tega zakona. Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Potek ugotovitvenega postopka določa glede na okoliščine posameznega primera uradna oseba, ki vodi postopek; pri tem se mora držati določb tega zakona in predpisov, ki se nanašajo na zadevo, za katero gre.
Rok za izdajo odločbe določa 222. člen ZUP. Kadar se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, pa pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki čim prej, najpozneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil začet postopek po uradni dolžnosti. V drugih primerih, ko se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih. Če stranka vloži vlogo, ki je nepopolna in jo po pozivu dopolni, začne teči rok iz prejšnjega odstavka od dne, ko je organ prejel dopolnitev vloge.
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost Čas upravnega odločanja predstavlja enega ključnih kazalnikov uspešnosti dela zavoda, zato ga slednji redno spremlja in ob tem sprejema tudi ustrezne ukrepe za skrajševanje časa odločanja. V sprejetem letnem poslovnem načrtu zavoda je opredeljen cilj, da se o vlogi zavarovanca za priznanje pravice do denarnega nadomestila odloči povprečno v 17 dneh od vložitve vloge. Po podatkih, prejetih s strani zavoda, je bil v letu 2014 ta cilj dosežen, v letu 2015 za en dan presežen (čas odločanja o navedeni pravici je povprečno znašal 18 dni od vložitve vloge), medtem, ko v prvih dveh mesecih letošnjega leta v povprečju znaša 15 dni od vložitve vloge. Pri tem je čas odločanja od trenutka, ko je vloga popolna, še krajši - v povprečju prvih dveh letošnjih mesecev zgolj 8 dni. Navedeni rezultati so odraz ciljnega spremljanja teh podatkov ter tudi posodabljanja postopkov in informacijskih sistemov (npr. prehoda na pridobivanje podatkov iz REK obrazcev v elektronski obliki zaradi določanja osnove za odmero denarnega nadomestila). V povprečju se torej o vlogi za priznanje pravice do denarnega nadomestila odloči (precej) pred iztekom z ZUP določenih instrukcijskih rokov, hkrati pa seveda ni mogoče preprečiti posameznih odstopanj, katerih vzroki so zelo različni.
Zlasti v mesecih decembru in januarju se število upravnih zadev, o katerih odloča zavod, izrazito poveča (v tem času je v nasprotju z ostalimi meseci, ko prejme cca 4500 vlog, le-teh tudi preko 9000), posledično pa je takrat nekoliko daljši tudi čas odločanja; spoštovanje instrukcijskih rokov iz ZUP bi bilo v navedenih mesecih mogoče zagotoviti z večjim številom javnih uslužbencev, ki vodijo upravne postopke in v njih odločajo; ker je v tem obdobju običajno povečan obseg dela tudi na drugih področjih dela zavoda (npr. priliv novih brezposelnih oseb, razpisi javnih del ipd.), slednji ne bi zmogel zagotoviti ustrezne kadrovske zasedbe na področju odločanja o pravicah iz naslova brezposelnosti niti z morebitnimi notranjimi kadrovskimi prerazporeditvami.
Postopke odločanja o pravici do denarnega nadomestila dejansko v največji meri podaljšujejo okoliščine, na katere zavod nima vpliva; gre zlasti za postopke pridobivanja podatkov o tujih zavarovalnih dobah na podlagi dvostranskih sporazumov in predpisov s področja koordinacije socialne varnosti v EU (npr. dolgotrajni postopki pridobivanja podatkov s strani Italije, Makedonije...), večkrat pa so razlogi za to tudi na strani zavarovancev oziroma delodajalcev, ki kljub pozivom zavodu v postavljenih rokih ne posredujejo zahtevanih dokazil, potrebnih za odločitev v posamezni zadevi.
Prav tako si zavod prizadeva v najkrajšem možnem času zagotoviti tudi izplačevanje denarnih nadomestil; v ta namen je že nekaj let v rokovniku izplačil dogovorjen tudi izredni izplačilni rok. V primeru stečajev, ko delavci ne prejmejo plač, se zavod z ministrstvom dogovori o posebnih izrednih izplačilnih rokih, na podlagi katerih zagotavlja izplačila zavarovancem v 40 dneh od vložitve vloge oziroma v 30 dneh od popolnosti vloge.
Ob upoštevanju zgoraj navedenega ter kompleksnosti in obsežnosti ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do denarnega nadomestila menimo, da posredovani predlog za skrajšanje instrukcijskih rokov za odločanje o pravici do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne bi bistveno pripomogel k hitrejšemu upravnemu odločanju in izplačevanju denarnih nadomestil.