8. 3. 2016
Odziv Ministrstva za javno upravo
Uvodoma naj najprej pojasnimo, da za funkcionarje predpisi praviloma ne določajo pogojev glede izobrazbe, saj gre pri izvolitvi na funkcijo za uveljavljanje pasivne in aktivne volilne pravice. Delo izvoljenih funkcionarjev ocenjujejo volivci, glede določenih funkcionarjev izvršilne veje oblasti (predsednik vlade, ministri) pa prav tako obstajajo mehanizmi, na podlagi katerih je možno preverjati oziroma spremljati uspešnost njihovega dela (poslanska vprašanja, interpelacija).
V okviru postopkov zaposlovanja pa je treba upoštevati, da morajo izbrani kandidati izpolnjevati formalne pogoje (izobrazba, delovne izkušnje, morebitni strokovni izpiti), v izbirnih postopkih pa bodoči delodajalec preverja še njihovo strokovno usposobljenost, pri čemer mora kandidat za zaposlitev na uradniških delovnih mestih v državnih organih in v občinah treba izkazati najboljšo strokovno usposobljenost za opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega kandidira. V zvezi s tem opozarjamo še, da Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 139/06 in 104/10) v 23. členu določa, da mora pred odločitvijo o izbiri strokovno najbolj primernega kandidata predstojnik oziroma vodja kadrovskega poslovanja preveriti verodostojnost javnih listin ter listin o opravljenih izpitih, ki so pogoj za zasedbo delovnega mesta. V primeru, da se verodostojnosti listin ne da preveriti, da kandidat pisno izjavo, da so ta verodostojna. Na ta način se prepreči, da bi kandidat predložil ponarejeno listino. Prav tako pojasnjujemo, da se za javne uslužbence v času opravljanja dela v javnem sektorju v skladu z zakonom ocenjuje njihova delovna uspešnost, pri čemer je uspešnost oziroma neuspešnost opravljanja dela lahko povezana z napredovanjem oziroma s spremembo ali izgubo zaposlitve.
Glede konkretnega predloga pa pojasnjujemo, da je nejasen, saj ni navedeno, kakšen pregled naj bi bil izveden. Kot smo že navedli, se v okviru zaposlitve v državni upravi preverja verodostojnost listin o izobrazbi, pri voljenih funkcionarjih pa je njihov izvolitev odvisna od volivcev in ne od morebitnega izpolnjevanja pogojev oziroma izobrazbe. Če pa je bil predlog namenjen vsebinskemu pregledu, potem je treba pojasniti, da je to v pristojnosti pristojnih organov univerze in ne delodajalcev.
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport podpiramo javne objave zaključnih del in znanstvenih prispevkov v elektronski obliki na svetovnem spletu, saj menimo, da bodo prav tovrstne spletne objave pripomogle k samo-regulaciji na področju raznovrstnih oblik plagiatov.
V zvezi z obveznimi objavami zaključnih del (diplom, magisterijev in doktoratov) na svetovnem spletu, pojasnjujemo, da veljavni predpisi objave zaključnih del s študijskih programov, kjer je predpisana izdelava pisnega zaključnega dela, ne preprečuje, morajo pa biti izpolnjeni določeni pogoji, ki jih določa Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 110/13).
Obvezna objava zaključnih del bi bila mogoča le ob zakonski ureditvi, torej s spremembo zakona. Rešitev, ki bi omogočala javno objavo vseh zaključnih del v elektronski obliki, je bila v okviru priprave novega Zakona o visokem šolstvu v letu 2013 že pripravljena, in pripomb s strani deležnikov na predlagano ureditev v javni razpravi ni bilo. Glede na to, da je bil postopek sprejema novega Zakona o visokem šolstvu takrat ustavljen, bo ta predlog obvezne spletne objave diplom predstavljen pripravljavcem novega Zakona o visokem šolstvu.