8. 3. 2016
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo prejeli dopis, posredovan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si, v katerem avtor predlaga, da se v Ustavo zapiše zlato pokojninsko pravilo, ki naj bi dalo posamezniku pravico do upokojitve pri starosti 3/4 pričakovane življenjske dobe na dan upokojitve, pri čemer mesečna višina pokojnine ne bi smela biti nižja od 75% skupne višine vplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, preračunano na neto sedanjo vrednost in z upoštevanjem pričakovane življenjske dobe na dan upokojitve.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se vam uvodoma zahvaljuje za izraženo mnenje in posredovane predloge za izboljšanje pokojninskega sistema, v nadaljevanju pa vam pojasnjujemo trenutno ureditev izpostavljene problematike in stališče do predloga.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca ter da mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema, pokojnina pa naj bi predstavljala nadaljevanje oziroma nadomeščanje dohodka, ki ga je zavarovanec prejemal tekom aktivne dobe. Potrebno je dodati, da sistem pokojninskega zavarovanja v RS vendarle ni čisti »zavarovalniški« sistem, temveč gre za sistem, ki temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Pokojninsko zavarovanje ureja vsaka posamezna država po svoje, države pa pri tem skrbijo za višjo ali nižjo stopnjo socialne varnosti. Slovenija pri tem v primerjavi z drugimi državami ohranja relativno visoko stopnjo socialne varnosti. Pokojninski sistem v Sloveniji temelji na sprotnem prispevnem kritju ter na medgeneracijski osnovi. Sistemi socialne varnosti temeljijo načeloma na treh osnovnih tipih državne blaginje, in sicer: Bismarckov model socialne varnosti, Beveridgov model in Skandinavski model socialne varnosti. Za Bismarckov sistem socialne varnosti je značilno, da je obseg pravic, ki se financirajo pretežno s prispevki, relativno visok. Med države, kjer pokojninski sistem temelji na tem modelu, poleg Nemčije, Avstrije, Madžarske, spada tudi Slovenije. Beveridgov model (liberalni model) prevladuje predvsem v Veliki Britaniji, ZDA, Kanadi in Švici. Glavni vir financiranja so davki, sistem pa je skromno zasnovan, gre za majhen obseg prispevkov in skromen obseg pravic. Namen takšnega sistema je bil zagotavljanja socialnih pravic za pokrivanje minimalnih življenjskih potreba vsem, ki nimajo dohodka, v višini, ki zadošča za pokrivanje osnovnih potreb. V teh državah obstajajo zato bolje razviti privatni pokojninski sistemi, ki ljudem zagotavljajo višje pokojnine. Za Skandinavski model je značilen državni intervencionizem, financira se iz davkov, prispevkov delodajalcev, delojemalcev, obseg pravic je razmeroma visok. Imajo ga predvsem na Švedskem, Nizozemskem, Danskem.
Pokojninski sistemi se v grobem financirajo bodisi kot:
- sistem sprotnega prispevnega kritja ali dokladni sistem (pay as you go), ki temelji na tem, da se sredstva za izplačevanje pokojnin zagotavljajo sproti iz prispevkov aktivnih zavarovancev, bodisi kot
- naložbeni sistem financiranja, ki temelji na akumuliranju sredstev posameznikov in njihovi kapitalizaciji, ta sredstva pa nato služijo za izplačilo zavarovančeve pokojnine).
Vsak od navedenih sistemov ima svoje prednosti in slabosti, največja pomanjkljivost naložbenega sistema financiranja pa temelji na predpostavki, da bo vsak zavarovanec v svojem delovnem obdobju zbral zadosti sredstev za njihovo črpanje v upokojitvi, riziko pa obstaja bodisi v možnosti "škodnega" dogodka po krajšem zavarovalnem času, bodisi v dolgi življenjski dobi posameznika, ko sredstva več ne zadoščajo za njihovo nadaljnje črpanje. Kot pa razumemo predlog uvedbe zlatega pravila, bi šlo za kombinacijo obeh sistemov, kar pa bi bilo iz vidika vzdržnosti pokojninskega sistema neustrezno. Vsekakor pa se bo ob pripravi Bele knjige in posledično nove pokojninske reforme, ki bo potrebna čez nekaj let, ponovno razmislilo o načinu oblikovanja pokojninskega sistema v Sloveniji.
predlagam.vladi.si/predlog/10544
Če bi vsi , ki želijo prejemat pokojnino, prej delali 40 let in bi imeli za to dobo plačane prispevke, menim, da se računica izide, samo kaj ko privilegiji korita koristi preveč koritnikov.
PROTI.
Pokojnina bi morala biti enaka za vse drzavljane, to bo nekoc resil UTD. In tako se bodo znebili ogromno zaposlene golazni v JU, ki je sama sebi namen, ljudje bodo bolj razbremenjeni in srecni. Penzija bo kot nebesa na zemlji za vse.
Mogoče bo šlo, ko bodo pod Slovenijo odkrili morje nafte ali da je Triglav v resnici iz čistih fosfatov.
Ja res bo mogoče šlo, ko bomo v Sloveniji manj pesimistični, bolj složni in bomo sami "udarili po mizi"!
Dokler bomo ovce in bomo slepo verjeli puhlicam, ki nam jih servira Vlada, verjetno res ne bo šlo.
Natančne računske teorije ne spadajo v Ustavo. Izplačila pod krinko pokojnin, ki nimajo vplačane osnove bi morali ukiniti iz pokojninskih sredstev. Pred leti je vlada pod vodstvom Janše to skušala uvesti za borčevske pokojnine a je vlada pod vodstvom Bratuškove to vrnila v prejšnje stanje
Zlato pokojninsko pravilo v obstoječem sistemu mora biti: pokojninska blagajna lahko izplačuje toliko, kolikor je vplačil.
Alternativa je ukinitev sedanjega sistema "medgeneracijske solidarnosti" in prehod na čisto individualne pokojninske račune, ki pa bi verjetno stal cca 100 milijard EUR.
Ni ravno tako. Vlada lahko regulira višino vplačil v pokojninsko blagajno, med drugim lahko vanjo usmerja tudi sredstva iz državnega proračuna (kar že zdaj počne). Lahko poišče tudi dodatne vire (npr. obdavčitev nepremičnin) in prihranke (npr. zmanjšanje obsega javne uprave).
Bistvo pa je, da če posameznik plačuje velike denarje zato, da bo imel zagotovljeno varno starost, potem mora približno toliko, kot je vplačal, tudi dobiti nazaj. Vse ostalo je, milo rečeno kraja.
Seveda lahko vlada preusmeri dodatna sredstva, ampak smisel ločenih prispevkov za pokojninsko zavarovanje je ravno v tem, da bi morala biti pokojninska blagajna uravnotežena - kolikor vplačil, toliko izplačil. Drugače jih lahko preprosto ukinemo, povišamo ostale davke in vse pokojnine izplačujemo iz proračuna.
Vsako odstopanje od uravnoteženosti pomeni izkrivljanje dejanske slike. Če je vplačil premalo se morajo ali povečati vplačila (dvig prispevkov za PIZ) ali pa izplačila zmanjšati.
Hipotetično: če ne bo več vplačil, lahko tisti, ki so 40 let polnili pokojninsko blagajno, pocrkajo?Zaradi mene lahko medgeneracijsko solidarnost takoj ukinejo, a generacijam, ki se niso mogle izločiti iz sistema pokojninskega zavarovanja, naj zagotovijo (dostojne) pokojnine kot vejo in znajo.
Glede kraje nič novega saj se že 25 let krade. Zaprli so samo par grešnih kozlov, da so zadovoljili nas ovce. Ne vem komu bodo še potrebne pokojnine, če nas bodo "iztrebili", izganjajo nas že na svoj prefinjen način! Imamo pa srečo, da prihaja sveža "obetavna delovna sila, katera bo delala za nas in naše POKOJNINE"!! Imamo samo problem kako obdržati to cenjeno delovno silo?!
S povečevanjem števila let vplačil v pokojninsko blagajno, pri izračunu delovne dobe, se gre proti smeri individualnih pokojninskih računov.
Če s tem nadaljujejo in bodo na koncu prišli do tega, da bodo upoštevana vsa leta vplačil v pokojninsko blagajno, bo to v praksi isto kot individualni pokojninski računi. (le da ponekod imajo še možnost, da iz pokojninskega računa dvigneš denar kot iz banke, a to je druga pesem)
Ne, to v praksi ne bo niti blizu individualnim računom.
Glavna razlika je v tem, da se pri individualnem računu vplačana sredstva nekje nalagajo in plemenitijo (obveznice, depoziti, delnice, ...), ne pa da se sproti porabijo za izplačila sedanjim upokojencem.
Blizu individualnim računom je sedanji drugi steber.
1/4 zivljenja prejemas 75 % vplacanih prispevkov 2/4 zivljenja.
Se pravi, 2 meseca prispevkov krijeta 1 mesec pokojnine. Se pravi, nekdo na minimalni placi, ki vplacuje za PIZ ~200 EUR na mesec, bi pri 75% tega prejemal mesecno pokojnino 300 EUR na mesec.
To je minimum pod katerega država ne bi smela iti. Če spodnje meje ni, pa nas prej ko slej čakajo pokojnine kot v Bolgariji ali Romuniji (beri manj kot 100 EUR). 300 EUR pokojnine za minimalno plačo pa je že sedaj realnost.
Po preprosti logiki višina izplačane pokojnine tudi ne more presegati višine vplačanih prispevkov oz. mora biti nekaj nižja (25% po mojem predlogu), če želimo imeti solidarnost.