Nuklearka Krško

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Jedrska elektrarna Krško (v nadaljevanju: NEK), je po Zakonu o zasebnem varovanju (ZZasV-1) zavezanec za obvezno organiziranje varovanja. Člen 69 določa, da na predlog ministrstva, pristojnega za posamezno področje, vlada s sklepom določi gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zavode, državne organe, javne agencije, organizacije ter druge pravne in fizične osebe (zavezanci), ki morajo organizirati varovanje, po potrebi tudi konkretne varnostne ukrepe, če:

• uporabljajo ali hranijo radioaktivne snovi, jedrska goriva, odpadke in druge ljudem in okolju nevarne snovi in naprave.

Po tej določbi je vlada s sklepom določila NEK kot zavezanca za obvezno organiziranje varovanja, zato mora upravljavec objekta po Uredbi o obveznem organiziranju varovanja (v nadaljevanju: uredba) organizirati varovanje. V skladu z uredbo je upravljavec objekta dolžan za varovanje izdelati načrt varovanja, ki mora vsebovati: oceno stopnje tveganja, program varovanja in načrt fizičnega varovanja. Zavezanci Ministrstvu za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) pošljejo varnostno pomembne podatke, ki na podlagi pridobljenih podatkov izdela in pošlje zbirno oceno varnostno pomembnih podatkov. Ocena mora biti pripravljena v treh stopnjah: nizka, srednja in visoka stopnja. Glede na oceno stopnje tveganja se izdela načrt fizičnega varovanja, kjer se določijo ukrepi za varovanje, ki so lahko stalni ali dodatni.

ZZsaV-1 v 69. členu tretji odstavek določa, da zavezanci, katerih varovanje je urejeno s posebnimi predpisi, pripravijo dokumente varovanja v skladu s temu predpisi. V tem primeru za NEK specialno velja Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrskih varnosti (ZVISJV) in ZVIJSV-D Ur. l. RS št. 74/15, kateri v členu 118 do 120f, v 6. poglavju določa in opredeljuje pogoje za fizično varovanje jedrskih objektov in radioaktivnih snovi.

Zelo pomemben podzakonski akt, ki natančneje opredeljuje pogoje za fizično varovanje NEK, pa je Pravilnik o fizičnem varovanju jedrskih objektov, jedrskih in radioaktivnih snovi ter prevozov jedrskih snovi (Ur. l. RS št. 17/2013). Pravilnik določa izdelavo oceno ogroženosti, ki jo izdela Policija in jo določi kot nizko, srednjo ali visoko. V tem primeru se tudi glede na oceno ogroženosti izdela načrt fizičnega varovanja in temu prilagodijo ukrepi za varovanje. Oceni ogroženosti in načrtu fizičnega varovanja se določi stopnja tajnosti v skladu z Zakonom o tajnih podatkih (ZTP), zato se ocena, načrt in taktika varovanja morajo hraniti in obravnavati v skladu z določili ZTP.

Prav tako je vlada s Sklepom o določitvi kritične infrastrukture državnega pomena v Republiki Sloveniji NEK določila kot objekt za zaščito kritične infrastrukture v Sektorju varstva okolja, zato se mora tak objekt ustrezno varovati.

Upravljavec objekta NEK ima zato, v skladu z veljavno zakonodajo, obvezno organizirano fizično varovanje, ki se izvaja glede na trenutno varnostno situacijo in oceno ogroženosti. Varovanje se sproti prilagaja trenutnim razmeram in skladno z aktualnim dogajanjem v tujini, so bili varnostni ukrepi ustrezno prilagojeni. Gre za objekt, kjer so varnostni ukrepi že sicer zaradi narave delovanja objekta zelo visoki.

MNZ in Policija aktivno sodelujeta z upravljavcem objekta NEK in Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost, Ministrstva za okolje (URSJV), ki spremljajo varnostno situacijo v Republiki Sloveniji, ter izvajajo vse ukrepe za zaščito in nemoteno delovanje NEK.

Glede predloga, da se naj preveri varnost v NEK, vam sporočamo, da NEK v sodelovanju z MNZ, Policijo in URSJV redno izvaja vaje, kjer se preverjajo ukrepi in postopki, ter pripravljenost varnostnega in ostalega osebja ob izrednih dogodkih, požarih, morebitnih napadih in drugih nepredvidljivih dogodkih, ki bi lahko kakorkoli vplivali na varnost delovanja NEK. Redno tudi potekajo usposabljanja in izobraževanja varnostnega osebja, ki opravljajo fizično varovanje NEK.

Za inšpekcijski nadzor v NEK sta pristojna Inšpektorat ministrstva za notranje zadeve (IRSNZ) in Inšpektorat URSJV, ki skupaj opravljata nadzore napovedano in nenapovedano. Pri inšpekcijskih nadzorih se preverja tudi področje varnosti.

Terorističnega napada kljub trenutno ocenjeni nizki stopnji ogroženosti ni možno izključiti. Dejanja se lahko zgodijo kjerkoli, ne samo v objektih pomembnih za delovanje države; jedrska elektrarna je le ena izmed potencialnih tarč.

V zvezi vprašanja o delitvi tablet Kalijevega jodida (KJ) odgovarjamo delno, saj sta tu pristojni inštituciji Uprava RS za zaščito in reševanje ter Ministrstvo za zdravje. Tablete KJ so bile skladno z načrtom delitve že razdeljene oziroma dostavljene na dogovorjena mesta. Omejenost na 40 let je določena zaradi samih učinkov KJ na organizem in gre za vprašanje zdravstvenega vidika in ne varčevanja, ki bi onemogočilo dostop tablet vsem državljanom. Kar se tiče državnih organov – predvsem intervencijskih služb, ki bi morale delovati neposredno na ogroženem območju, pa so bile tablete KJ zagotovljene s strani upravljavca NEK in že ustrezno razdeljene enotam.

Odziv Uprave RS za zaščito in reševanje

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je pripravila del odgovora na predlog 7143-330: Nuklearka Krško, ki nam ga je odstopila Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost in sicer tisti del, ki se nanaša na delitev tablet kalijevega jodida - trenutno stanje v Sloveniji. Del predloga, ki se nanaša na delitev tablet vsem prebivalcem v RS, spremembo zakonodaje v zvezi s starostno mejo 40 let in zakaj je ta meja postavljena v Sloveniji ter delitev tablet v lekarnah je v pristojnosti Ministrstva za zdravje, zato se Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ne more opredeliti do navedenega predloga.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v skladu s Pravilnikom o uporabi tablet kalijevega jodida ob jedrski ali radiološki nesreči (Uradni list RS, št. 59/2010) zadolžena za pripravo Načrta razdelitve tablet kalijevega jodida, ki je dodatek k Državnemu načrtu zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči, verzija 3.0, ki ga je Vlada RS sprejela leta 2010.

V skladu s tem načrtom je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost, občinama Krško in Brežice ter Nuklearno elektrarno Krško organizirala prvo delitev tablet kalijevega jodida v letu 2013, leta 2014 jo je ponovila, letos pa bo delitev v začetku februarja nadaljevala.

Na območju celotne Republike Slovenije so tablete kalijevega jodida razdeljene delu intervencijskega osebja:

• službam nujne medicinske pomoči,
• gasilskim enotam, določenim za ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi (GEŠP),
• policiji,
• enotam za radiološko, kemično in biološko (RKB) zaščito,
• mobilnemu radiološkemu laboratoriju Slovenske vojske,
• ekološkemu laboratoriju z mobilno enoto (ELME), Institut Jožefa Stefana, Ljubljana,
• mobilni enoti ZVD, Zavod za varstvo pri delu, d. d., Ljubljana,
• mobilni enoti za meteorologijo in hidrologijo (MEMH),
• radioamaterjem (Radioklub Elektron Brežice).

Za vse prebivalce Republike Slovenije so tablete razdeljene regijsko, v devetnajstih bolnišnicah. Lokalno prebivalstvo v Posavju (v polmeru 10 km okrog NEK) pa ima tablete doma (od leta 2013 pa do decembra 2015 je tablete prevzelo 21,4% upravičencev). Še vedno jih lahko prevzemajo v določenih lokalnih lekarnah ob predložitvi kupona ali belega recepta in kartice zdravstvenega zavarovanja.

Tablete kalijevega jodida so predhodno razdeljene tudi na lokacije (v polmeru 10 km okrog NEK):

• vrtcev, šol in drugih zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij,
• gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij kjer dnevno biva ali se zbira več kot 50 oseb (zaradi dnevnih migracij);
• štabov Civilne zaščite občin Brežice in Krško za vse ostale osebe, ki se nahajajo na tem območju in nimajo dostopa do tablet kalijevega jodida (naključni obiskovalci, potniki ...).

Več informacij o tem, kaj so tablete kalijevega jodida, komu so namenjene in kako se delijo oziroma kje so shranjene, najdete na spletni strani www.kalijevjodid.si.