2. 2. 2016
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
1.1Zasebni sektor – trgovske verige
Trgovske verige oddajajo dnevno ob koncu zapiralnega časa hrano, ki ostaja v delikatesi, toploteki in druga predpakirana živila pred iztekom roka uporabe. To hrano se nato preko humanitarnih organizacij distribuira do brezdomcev, varne hiše in drugih socialno ogroženih ljudi.
1.2Javni sektor
Vlada Republike Slovenije, Odbor za državno ureditev in javne zadeve je dne 30. 3. 2015 sprejela sklep št. 0911-1/2015-9, s katerim zavezuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pripravi poziv vsem institucijam javnega sektorja, ki delujejo v okviru posameznih ministrstev, da naj njihove kuhinje svoje presežke hrane ponudijo humanitarnim organizacijam«. Poziv vsebuje konkretne informacije o pogojih oddaje viškov hrane ter kontakte humanitarnih organizacij, ki viške hrane sprejemajo. V nadaljevanju bomo kot nacionalna kontaktna točka predstavili dosedanje aktivnosti pri ugotavljanju količin viška hrane v okviru kuhinj institucij javnega sektorja (centri za socialno delo, domovi ostarelih, vrtci, šole, dijaški domovi, bolnišnice, kuhinje slovenske vojske). Pri tem je pomembno poudariti, da se spoštujejo vsi higienski kriteriji pri pripravi, transportu in razdeljevanju hrane socialno ogroženi skupini ljudi. Ministrstvo bo na seji Odbora za državno ureditev in javne zadeve v mesecu oktobru predstavilo izvedene aktivnosti.
Humanitarne organizacije kot so Karitas, Rdeči Križ Slovenije, Lions Klub in Slovenska Filantropija že do sedaj razdeljujejo viške hrane, ki že uspešno poteka v sodelovanju s trgovskimi hišami in jim dodatne količine hrane iz obratov javne prehrane pomenijo nadgradnjo do sedaj utečenih poti razdeljevanja hrane socialno šibkim.
2. Pravne podlage
Pri pripravi hrane, prevozu in razdeljevanju viškov hrane je potrebno upoštevati naslednje predpise:
- higienske zahteve ravnanja s hrano kot to določa uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane;
- Uredba (ES) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom;
- Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (Uradni list RS, št. 6/14);
- Pravilnik o posebnih zahtevah glede označevanja in predstavljanja predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 83/14);
- Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08 in 103/11), predpis je v spreminjanju in med drugim obravnava završke hrane kot odpadek;
3. Poziv MKGP ostalim ministrstvom
- Obveznosti MKGP izhajajo iz sklepa Vlade. Zato je ministrstvo za kmetijstvo pozvalo ostale resorje, ki razpolagajo z javnimi kuhinjami, da svoje presežke hrane ponudijo humanitarnim organizacijam in s tem poskrbijo, da se vzpostavi povezava med kuhinjami javnih zavodov in humanitarnimi organizacijami. Tako bodo viški hrane preko omenjene povezave dejansko našli pot do ranljivih, socialno ogroženih skupin prebivalstva;
- S temi aktivnostmi želimo doseči, da bi se najprej v javnem sektorju preprečilo, da še varna in kakovostna hrana ne pristane med odpadki;
- Ugotoviti je potrebno kje smo, kaj imamo. Primeri dobrih praks v Sloveniji, ki že delujejo pri nas – Pod Strehco in v Skandinaviji) in česa nimamo.
4. Definicija pojmov
Razlika med viški hrane in zavržkom hrane.
- Viški hrane predstavljajo kategorijo hrane, ki ima po vseh svojih značilnostih še vedno lastnost hrane (varnost, kakovost)
- Zavržki hrane pa predstavljajo dejansko že odpadek, ki konča v različnih deponijah ali bioplinarnah.
5. Ciljne točke, količina hrane, socialni vidik
- ciljne točke: kam naj ta hrana prispe;
- socialni, etični, moralni, ekonomski vidiki;
6. Koraki, ki bi jih bilo potrebno storiti
- Točka 1: Uprava za varno hrano, veterinarstvo bo s pomočjo treh strokovnjakov, ki ki bodo kot prostovoljci pomagali humanitarnim organizacijam pri pripravi smernic za pripravo hrane in ravnanje z viški hrane. Kakšen je varen prevoz hrane, pogoji za prevoz. Uprava bo smernice pregledala in potrdila, inšpektorat bo koordiniral delovno skupino do realizacije želenega cilja.
- Točka 2: Resorna ministrstva bodo še v naprej sporočala podatke o količini, lokacijah in kontaktnih osebah kjer se v obratih javne prehrane ta hrana pripravlja za humanitarne organizacije. Dnevno bi lahko razdelili do 300 obrokov hrane.
- Točka 3: Preuči se možnosti, da bi določene kuhinje lahko ob minimalnih stroških povečajo svoje kapacitete za razdeljevanje hrane socialno ogroženim ljudem. Resorna ministrstva naj ugotovijo kakšno bi bilo lahko dnevno povečanje obrokov v njihovih obratih javne prehrane oziroma v javnih zavodih.
- Točka 4: Na podlagi apelov Humanitarnih organizacij predlagamo, da bi MDDSZ pripravilo finančno ovrednoten program za nabavo opreme za varen prevoz hrane in angažiranje prostovoljcev v okviru javnih del.