Združevanje naselij - somestij

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Pojem združevanje naselij ni enako pojmu somestje. Somestje je skupina medsebojno povezanih mest in/ali drugih naselij, v katerih dejavnosti razporejajo po načelu dopolnjevanja funkcij. Z medsebojnim povezovanjem in razmeščanjem funkcij naselja krepijo svoje vloge v urbanem sistemu. (Odlok o SPRS, U.l. RS, št. 76/2004). V odgovoru obravnavamo podano pobudo v kontekstu združevanja naselij.

Analiza veljavne ureditve 1. Pravna podlaga za spreminjanje območja naselij:

• Določanje območij ter imenovanje in označevanje naselij, ulic in stavb določa Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS, U. l. RS, št. 25/2008).
• Posvetovanje s prebivalstvom o spremembi območja naselij: Po tem zakonu se območje naselij in imen naselij ter preimenovanja ulic v sodelovanju s prebivalstvom, in sicer v okviru predhodnega posvetovanja z osebami z območja, na katere se spremembe nanašajo. P
• Pristojnost za spreminjanje meja obstoječih naselij: Območja obstoječih naselij lahko spremeni občinski svet z odlokom na podlagi predhodno pridobljenega mnenja Geodetske uprave RS o skladnosti predlagane ureditve območij naselij s predpisi, ki urejajo območja in imena naselij. Vendar pri tem občine ne sme enostransko spreminjati meja naselij tako, da bi s tem posegala na območje sosednje občine.

2. Pravna podlaga za načrtovanje razvoja naselij in vloge naselij v prostorskem razvoju

• Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (U.l. RS, št. 76/2004) kot vodilni prostorsko razvojni koncept države določa policentrični urbani sistem, ki temelji na središčih nacionalnega, regionalnega in medobčinskega pomena. Na nižji ravni se ta koncept dopolnjuje še z določitvijo pomembnejših lokalnih in lokalnih središč, ki ga določijo občine v sklopu priprave občinskih prostorskih načrtov na osnovi analize opremljenosti urbanih naselij s storitvami splošnega pomena.
• Koncept močnejših središč, ki so funkcionalno povezana s svojim gravitacijskim območjem, o katerem govori predlog, je torej že vgrajen v sistem prostorskega načrtovanja.

3. Pravne podlage torej za združevanje in povezovanje naselij v močnejša središča obstaja, žal pa med obema pravnima podlagama ni ustrezne povezave, zato se spreminjanje in določanje območja naselij odvija ločeno od usmeritev Strategije prostorskega razvoja Slovenije.

Predlog je naj se naselja v Sloveniji, ki se fizično stikajo, združi v eno naselje. V primeru ko sta fizično povezani naselji v dveh različnih občinah, pa bi naj to pomenilo tudi določitev ene občine. Navedeni so primeri: Ljubljana, Šoštanj – Velenje, Ravne – Prevalje.

Kot prednosti so navedene: le ena občinska uprava, ena pošta, učinkovitejša organizacija prostora in načrtovanih dejavnosti, prometa, šolstva, zdravstva; prednost je tudi razvojno in funkcijsko močnejše središče, ki lahko učinkoviteje nudi servis gravitacijskemu območju;

Predlog poleg navedenih dveh področij posega tudi na področje lokalne samouprave in pogojev, ki morajo biti vzpostavljeni za vzpostavitev lokalne samouprave na določenem območju. Kot je navedeno v odgovoru, je področje spreminjanja območij naselij občinska pristojnost, kjer pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, med drugim tudi posvetovanje s prebivalstvom. Spreminjanje območij in imen naselij lahko poleg nekaterih navedenih prednosti namreč sproža tudi nekatere druge posledice, npr. spreminjanje prebivališča in s tem dodatne stroške. S tega vidika bi bilo treba predlog nadalje analizirati z vidika celokupnih stroškov in koristi. Na področju prostorskega razvoja pa je koncept celovite funkcionalne obravnave naselij že vgrajen in se bo predvidoma v sklopu prenove Strategije prostorskega razvoja Slovenije in nove prostorske zakonodaje, ki je v javni obravnavi še nadgradil.