Verzija predloga z dne, 31. 1. 2015 | 23:24:30
ČRNA LUKNJA ŠOLSKEGA SISTEMA
Sem zavzet študent fakultete za elektrotehniko (5.letnik), univerze v Ljubljani in tekom študija, sem uvidel ogromno napak sistema. Odločil sem se na povem nekaj dejstev, ki so že dolgo predmet debate (naše in mnogo prejšnjih generacij), vendar nikoli povedane naglas, ker se jim ni dalo ukvarjati z reševanjem problema. Jaz bom tokrat izjema.
Dejstvo ki bode v oči, je spoznanje absurdnega prehoda dijaka srednje poklicne šole na univerzitetni program fakultet. Recimo, nekdo hodi v gimnazijo (splošno, tehniško, klasično, biotehniško, ipn), drugi dijak pa obiskuje bistveno manj zahteven strokovni srednješolski program (srednje poklicna šola). Na koncu štirih let pa lahko dijak srednje poklicne šole opravi po poklicni maturi dodatni 5 predmet in se mu tako prizna celotna splošna matura (gimanzija). Sedaj se jaz sprašujem (in ostalih več deset tisoč enako mislečih), kako se lahko njihova matura sploh lahko imenuje splošna matura, če pa je dijak naredil samo en identični predmet, kot gimnazijec na splošni maturi???
Gimnazijec splošne mature 5 predmetov:
1. slovenščina
2. angleščina
3. matematika
4. izbirni predmet 1(fizika, kemija, biologija ipn,...)
5. izbirni predmet 2 (fizika, kemija, biologija ipn,...)
Dijak srednje šole s priznano splošno maturo:
1. slovenščina ( izpitna pola neprimerljivo lažja od splošne mature)
2. angleščina ali matematika (izbere dijak, zopet zahteva znanja mnogo manjša. Možna primerjava izpitnih pol je na RIC-u in se lahko moje izjave tudi preverijo)
3. pisni izpit iz teoretičnega predmeta
4. predstavitev seminarske naloge
5. izbirni predmet 1 (dijak mora le v tem primeru rešiti identično maturitetno polo, kot dijak gimnazije)
Iz teh dejstev je razvidno, da se ne mora imenovati matura dijaka srednje šole splošna matura, kajti je trivialno, da je ena pot neprimerno lažja za dosego istega cilja. Lahko bi tudi debatirali o tem, katera pot je lažje čez sito 4 let na gimnaziji ali na srednji poklicni šoli (odgovorite si lahko sami).
Rešitev? Ta je preprosta. V kolikor se dijak srednje poklicne šole odloči narediti splošno maturo in s tem si odpreti vrata univerzitetnega programa fakultet, naj bo kriterij enak kakor pri dijaku splošne mature. Torej izpitna pola naj bo identična (vseh 5 predmetov, ne le 1). V pomoč naj mu bo že znani izpitni maturitetni tečaj, preko katerega se bo lahko uspešno pripravil na dejansko splošno maturo.
Zadnja misel: Zakaj bi se sploh še kdo vpisal na gimnazijski prigram, če pa se lahko v drug program (poklicna srednja šola), ki je bistveno lažji, za dosego istega cilja? (me ne čudi dejstvo, da je čedalje manj gimazijcev, kajti spoznavajo kruto stran črne luknje šolskega sistema).
Verzija predloga z dne, 31. 1. 2015 | 23:26:37
ČRNA LUKNJA ŠOLSKEGA SISTEMA
Sem zavzet študent fakultete za elektrotehniko (5.letnik), univerze v Ljubljani in tekom študija, sem opazil ogromno napak sistema. Odločil sem se na povem nekaj dejstev, ki so že dolgo predmet debate (naše in mnogo prejšnjih generacij), vendar nikoli povedane naglas, ker se jim ni dalo ukvarjati z reševanjem problema. Jaz bom tokrat izjema.
Dejstvo ki bode v oči, je spoznanje absurdnega prehoda dijaka srednje poklicne šole na univerzitetni program fakultet. Recimo, nekdo hodi v gimnazijo (splošno, tehniško, klasično, biotehniško, ipn), drugi dijak pa obiskuje bistveno manj zahteven strokovni srednješolski program (srednje poklicna šola). Na koncu štirih let pa lahko dijak srednje poklicne šole opravi po poklicni maturi dodatni 5 predmet in se mu tako prizna celotna splošna matura (gimanzija). Sedaj se jaz sprašujem (in ostalih več deset tisoč enako mislečih), kako se lahko njihova matura sploh lahko imenuje splošna matura, če pa je dijak naredil samo en identični predmet, kot gimnazijec na splošni maturi???
Gimnazijec splošne mature 5 predmetov:
1. slovenščina
2. angleščina
3. matematika
4. izbirni predmet 1(fizika, kemija, biologija ipn,...)
5. izbirni predmet 2 (fizika, kemija, biologija ipn,...)
Dijak srednje šole s priznano splošno maturo:
1. slovenščina ( izpitna pola neprimerljivo lažja od splošne mature)
2. angleščina ali matematika (izbere dijak, zopet zahteva znanja mnogo manjša. Možna primerjava izpitnih pol je na RIC-u in se lahko moje izjave tudi preverijo)
3. pisni izpit iz teoretičnega predmeta
4. predstavitev seminarske naloge
5. izbirni predmet 1 (dijak mora le v tem primeru rešiti identično maturitetno polo, kot dijak gimnazije)
Iz teh dejstev je razvidno, da se ne mora imenovati matura dijaka srednje šole splošna matura, kajti je trivialno, da je ena pot neprimerno lažja za dosego istega cilja. Lahko bi tudi debatirali o tem, katera pot je lažje čez sito 4 let na gimnaziji ali na srednji poklicni šoli (odgovorite si lahko sami).
Rešitev? Ta je preprosta. V kolikor se dijak srednje poklicne šole odloči narediti splošno maturo in s tem si odpreti vrata univerzitetnega programa fakultet, naj bo kriterij enak kakor pri dijaku splošne mature. Torej izpitna pola naj bo identična (vseh 5 predmetov, ne le 1). V pomoč naj mu bo že znani izpitni maturitetni tečaj, preko katerega se bo lahko uspešno pripravil na dejansko splošno maturo.
Zadnja misel: Zakaj bi se sploh še kdo vpisal na gimnazijski prigram, če pa se lahko v drug program (poklicna srednja šola), ki je bistveno lažji, za dosego istega cilja? (me ne čudi dejstvo, da je čedalje manj gimazijcev, kajti spoznavajo kruto stran črne luknje šolskega sistema).
Verzija predloga z dne, 31. 1. 2015 | 23:27:48
ČRNA LUKNJA ŠOLSKEGA SISTEMA
Sem zavzet študent fakultete za elektrotehniko (5.letnik), univerze v Ljubljani in tekom študija sem opazil ogromno napak sistema. Odločil sem, da napišem nekaj dejstev, ki so že dolgo predmet debate (moje in mnogo prejšnjih generacij), vendar nikoli povedane naglas, ker se jim ni dalo ukvarjati z reševanjem problema. Jaz bom tokrat izjema.
Dejstvo ki bode v oči, je spoznanje absurdnega prehoda dijaka srednje poklicne šole na univerzitetni program fakultet. Recimo, nekdo hodi v gimnazijo (splošno, tehniško, klasično, biotehniško, ipn), drugi dijak pa obiskuje bistveno manj zahteven strokovni srednješolski program (srednje poklicna šola). Na koncu štirih let pa lahko dijak srednje poklicne šole opravi po poklicni maturi dodatni 5 predmet in se mu tako prizna celotna splošna matura (gimanzija). Sedaj se jaz sprašujem (in ostalih več deset tisoč enako mislečih), kako se lahko njihova matura sploh lahko imenuje splošna matura, če pa je dijak naredil samo en identični predmet, kot gimnazijec na splošni maturi???
Gimnazijec splošne mature 5 predmetov:
1. slovenščina
2. angleščina
3. matematika
4. izbirni predmet 1(fizika, kemija, biologija ipn,...)
5. izbirni predmet 2 (fizika, kemija, biologija ipn,...)
Dijak srednje šole s priznano splošno maturo:
1. slovenščina ( izpitna pola neprimerljivo lažja od splošne mature)
2. angleščina ali matematika (izbere dijak, zopet zahteva znanja mnogo manjša. Možna primerjava izpitnih pol je na RIC-u in se lahko moje izjave tudi preverijo)
3. pisni izpit iz teoretičnega predmeta
4. predstavitev seminarske naloge
5. izbirni predmet 1 (dijak mora le v tem primeru rešiti identično maturitetno polo, kot dijak gimnazije)
Iz teh dejstev je razvidno, da se ne mora imenovati matura dijaka srednje šole splošna matura, kajti je trivialno, da je ena pot neprimerno lažja za dosego istega cilja. Lahko bi tudi debatirali o tem, katera pot je lažje čez sito 4 let na gimnaziji ali na srednji poklicni šoli (odgovorite si lahko sami).
Rešitev? Ta je preprosta. V kolikor se dijak srednje poklicne šole odloči narediti splošno maturo in s tem si odpreti vrata univerzitetnega programa fakultet, naj bo kriterij enak kakor pri dijaku splošne mature. Torej izpitna pola naj bo identična (vseh 5 predmetov, ne le 1). V pomoč naj mu bo že znani izpitni maturitetni tečaj, preko katerega se bo lahko uspešno pripravil na dejansko splošno maturo.
Zadnja misel: Zakaj bi se sploh še kdo vpisal na gimnazijski prigram, če pa se lahko v drug program (poklicna srednja šola), ki je bistveno lažji, za dosego istega cilja? (me ne čudi dejstvo, da je čedalje manj gimazijcev, kajti spoznavajo kruto stran črne luknje šolskega sistema).
Verzija predloga z dne, 31. 1. 2015 | 23:28:53
ČRNA LUKNJA ŠOLSKEGA SISTEMA
Sem zavzet študent fakultete za elektrotehniko (5.letnik), univerze v Ljubljani in tekom študija sem opazil ogromno napak sistema. Odločil sem se, da napišem nekaj dejstev, ki so že dolgo predmet debate (moje in mnogo prejšnjih generacij), vendar nikoli povedane naglas, ker se jim ni dalo ukvarjati z reševanjem problema. Jaz bom tokrat izjema.
Dejstvo ki bode v oči, je spoznanje absurdnega prehoda dijaka srednje poklicne šole na univerzitetni program fakultet. Recimo, nekdo hodi v gimnazijo (splošno, tehniško, klasično, biotehniško, ipn), drugi dijak pa obiskuje bistveno manj zahteven strokovni srednješolski program (srednje poklicna šola). Na koncu štirih let pa lahko dijak srednje poklicne šole opravi po poklicni maturi dodatni 5 predmet in se mu tako prizna celotna splošna matura (gimanzija). Sedaj se jaz sprašujem (in ostalih več deset tisoč enako mislečih), kako se lahko njihova matura sploh lahko imenuje splošna matura, če pa je dijak naredil samo en identični predmet, kot gimnazijec na splošni maturi???
Gimnazijec splošne mature 5 predmetov:
1. slovenščina
2. angleščina
3. matematika
4. izbirni predmet 1(fizika, kemija, biologija ipn,...)
5. izbirni predmet 2 (fizika, kemija, biologija ipn,...)
Dijak srednje šole s priznano splošno maturo:
1. slovenščina ( izpitna pola neprimerljivo lažja od splošne mature)
2. angleščina ali matematika (izbere dijak, zopet zahteva znanja mnogo manjša. Možna primerjava izpitnih pol je na RIC-u in se lahko moje izjave tudi preverijo)
3. pisni izpit iz teoretičnega predmeta
4. predstavitev seminarske naloge
5. izbirni predmet 1 (dijak mora le v tem primeru rešiti identično maturitetno polo, kot dijak gimnazije)
Iz teh dejstev je razvidno, da se ne mora imenovati matura dijaka srednje šole splošna matura, kajti je trivialno, da je ena pot neprimerno lažja za dosego istega cilja. Lahko bi tudi debatirali o tem, katera pot je lažje čez sito 4 let na gimnaziji ali na srednji poklicni šoli (odgovorite si lahko sami).
Rešitev? Ta je preprosta. V kolikor se dijak srednje poklicne šole odloči narediti splošno maturo in s tem si odpreti vrata univerzitetnega programa fakultet, naj bo kriterij enak kakor pri dijaku splošne mature. Torej izpitna pola naj bo identična (vseh 5 predmetov, ne le 1). V pomoč naj mu bo že znani izpitni maturitetni tečaj, preko katerega se bo lahko uspešno pripravil na dejansko splošno maturo.
Zadnja misel: Zakaj bi se sploh še kdo vpisal na gimnazijski prigram, če pa se lahko v drug program (poklicna srednja šola), ki je bistveno lažji, za dosego istega cilja? (me ne čudi dejstvo, da je čedalje manj gimazijcev, kajti spoznavajo kruto stran črne luknje šolskega sistema).
Verzija predloga z dne, 1. 2. 2015 | 00:14:49
ČRNA LUKNJA ŠOLSKEGA SISTEMA
Sem zavzet študent fakultete za elektrotehniko (5.letnik), univerze v Ljubljani in tekom študija sem opazil ogromno napak sistema. Odločil sem se, da napišem nekaj dejstev, ki so že dolgo predmet debate (moje in mnogo prejšnjih generacij), vendar nikoli povedane naglas, ker se jim ni dalo ukvarjati z reševanjem problema. Jaz bom tokrat izjema.
Dejstvo, ki bode v oči, je spoznanje absurdnega prehoda dijaka srednje poklicne šole na univerzitetni program fakultet. Recimo, nekdo hodi v gimnazijo (splošno, tehniško, klasično, biotehniško, ipn), drugi dijak pa obiskuje bistveno manj zahteven strokovni srednješolski program (srednje poklicna šola). Na koncu štirih let pa lahko dijak srednje poklicne šole opravi po poklicni maturi dodatni 5 predmet in se mu tako prizna celotna splošna matura (gimanzija). Sedaj se jaz sprašujem (in ostalih več deset tisoč enako mislečih), kako se lahko njihova matura sploh lahko imenuje splošna matura, če pa je dijak naredil samo en identični predmet, kot gimnazijec na splošni maturi???
Gimnazijec splošne mature 5 predmetov:
1. slovenščina
2. angleščina
3. matematika
4. izbirni predmet 1(fizika, kemija, biologija ipn,...)
5. izbirni predmet 2 (fizika, kemija, biologija ipn,...)
Dijak srednje šole s priznano splošno maturo:
1. slovenščina ( izpitna pola neprimerljivo lažja od splošne mature)
2. angleščina ali matematika (izbere dijak, zopet zahteva znanja mnogo manjša. Možna primerjava izpitnih pol je na RIC-u in se lahko moje izjave tudi preverijo)
3. pisni izpit iz teoretičnega predmeta
4. predstavitev seminarske naloge
5. izbirni predmet 1 (dijak mora le v tem primeru rešiti identično maturitetno polo, kot dijak gimnazije)
Iz teh dejstev je razvidno, da se ne mora imenovati matura dijaka srednje šole splošna matura, kajti je trivialno, da je ena pot neprimerno lažja za dosego istega cilja. Lahko bi tudi debatirali o tem, katera pot je lažje čez sito 4 let na gimnaziji ali na srednji poklicni šoli (odgovorite si lahko sami).
Rešitev? Ta je preprosta. V kolikor se dijak srednje poklicne šole odloči narediti splošno maturo in s tem si odpreti vrata univerzitetnega programa fakultet, naj bo kriterij enak kakor pri dijaku splošne mature. Torej izpitna pola naj bo identična (vseh 5 predmetov, ne le 1). V pomoč naj mu bo že znani izpitni maturitetni tečaj, preko katerega se bo lahko uspešno pripravil na dejansko splošno maturo.
Zadnja misel: Zakaj bi se sploh še kdo vpisal na gimnazijski prigram, če pa se lahko v drug program (poklicna srednja šola), ki je bistveno lažji, za dosego istega cilja? (me ne čudi dejstvo, da je čedalje manj gimazijcev, kajti spoznavajo kruto stran črne luknje šolskega sistema).
Verzija predloga z dne, 1. 2. 2015 | 00:37:50
ČRNA LUKNJA ŠOLSKEGA SISTEMA
Sem zavzet študent fakultete za elektrotehniko (5.letnik), univerze v Ljubljani in tekom študija sem opazil ogromno napak sistema. Odločil sem se, da napišem nekaj dejstev, ki so že dolgo predmet debate (moje in mnogo prejšnjih generacij), vendar nikoli povedane naglas, ker se jim ni dalo ukvarjati z reševanjem problema. Jaz bom tokrat izjema.
Dejstvo, ki bode v oči, je spoznanje absurdnega prehoda dijaka srednje poklicne šole na univerzitetni program fakultet. Recimo, nekdo hodi v gimnazijo (splošno, tehniško, klasično, biotehniško, ipn), drugi dijak pa obiskuje bistveno manj zahteven strokovni srednješolski program (srednje poklicna šola). Na koncu štirih let pa lahko dijak srednje poklicne šole opravi po poklicni maturi dodatni 5 predmet in se mu tako prizna celotna splošna matura (gimanzija). Sedaj se jaz sprašujem (in ostalih več deset tisoč enako mislečih), kako se lahko njihova matura sploh lahko imenuje splošna matura, če pa je dijak naredil samo en identični predmet, kot gimnazijec na splošni maturi???
Gimnazijec splošne mature 5 predmetov:
1. slovenščina
2. angleščina
3. matematika
4. izbirni predmet 1(fizika, kemija, biologija ipn,...)
5. izbirni predmet 2 (fizika, kemija, biologija ipn,...)
Dijak srednje šole s priznano splošno maturo:
1. slovenščina ( izpitna pola neprimerljivo lažja od splošne mature)
2. angleščina ali matematika (izbere dijak, zopet zahteva znanja mnogo manjša. Možna primerjava izpitnih pol je na RIC-u in se lahko moje izjave tudi preverijo)
3. pisni izpit iz teoretičnega predmeta
4. predstavitev seminarske naloge
5. izbirni predmet 1 (dijak mora le v tem primeru rešiti identično maturitetno polo, kot dijak gimnazije)
Iz teh dejstev je razvidno, da se ne mora imenovati matura dijaka srednje šole splošna matura, kajti je trivialno, da je ena pot neprimerno lažja za dosego istega cilja. Lahko bi tudi debatirali o tem, katera pot je lažja čez sito 4 let na gimnaziji ali na srednji poklicni šoli (odgovorite si lahko sami).
Rešitev? Ta je preprosta. V kolikor se dijak srednje poklicne šole odloči narediti splošno maturo in si s tem odpreti vrata univerzitetnega programa fakultet, naj bo kriterij enak kakor pri dijaku splošne mature. Torej izpitna pola naj bo identična (vseh 5 predmetov, ne le 1). V pomoč naj mu bo že znani izpitni maturitetni tečaj (vse pole identične), preko katerega se bo lahko uspešno pripravil na dejansko splošno maturo.
Zadnja misel: Zakaj bi se sploh še kdo vpisal na gimnazijski prigram, če pa se lahko v drug program (poklicna srednja šola), ki je bistveno lažji, za dosego istega cilja? (me ne čudi dejstvo, da je čedalje manj gimazijcev, kajti spoznavajo kruto stran črne luknje šolskega sistema).
Verzija predloga z dne, 1. 2. 2015 | 12:18:50
ČRNA LUKNJA ŠOLSKEGA SISTEMA
Sem zavzet študent Fakultete za elektrotehniko (5. letnik), Univerze v Ljubljani in tekom študija sem opazil ogromno napak sistema. Odločil sem se, da napišem nekaj dejstev, ki so že dolgo predmet debat (mojih in številnih prejšnjih generacij), vendar nikoli povedane uradnim osebam, ker se jim ni dalo ukvarjati z reševanjem problema. Jaz bom tokrat izjema.
Dejstvo, ki bode v oči, je spoznanje absurdnega prehoda dijaka srednje poklicne šole na univerzitetni program fakultet. Recimo, nekdo hodi v gimnazijo (splošno, tehnično, klasično, biotehniško ipd.), drugi dijak pa obiskuje bistveno manj zahteven strokovni srednješolski program (srednja poklicna šola). Na koncu štirih let pa lahko dijak srednje poklicne šole opravi po poklicni maturi dodatni 5 predmet in se mu tako ob vpisu na fakulteto prizna celotna splošna matura (gimanzija). Sedaj se jaz sprašujem (in ostalih več deset tisoč enako mislečih), kako se lahko njihova matura sploh lahko imenuje splošna matura, če pa je dijak naredil samo en identični predmet, kot gimnazijec na splošni maturi???
Gimnazijec splošne mature 5 predmetov:
1. slovenščina
2. angleščina
3. matematika
4. izbirni predmet 1(fizika, kemija, biologija ipn,...)
5. izbirni predmet 2 (fizika, kemija, biologija ipn,...)
Dijak srednje šole s priznano splošno maturo:
1. slovenščina ( izpitna pola neprimerljivo lažja od splošne mature)
2. angleščina ali matematika (izbere dijak, zopet zahteva znanja mnogo manjša. Možna primerjava izpitnih pol je na RIC-u in se lahko moje izjave tudi preverijo)
3. pisni izpit iz teoretičnega predmeta
4. predstavitev seminarske naloge
5. izbirni predmet 1 (dijak mora le v tem primeru rešiti identično maturitetno polo, kot dijak gimnazije)
Iz teh dejstev je razvidno, da se ne more imenovati matura dijaka srednje šole splošna matura, kajti je trivialno, da je ena pot neprimerno lažja za dosego istega cilja. Lahko bi tudi debatirali o tem, katera pot je lažja, čez sito 4 let na gimnaziji ali na srednji poklicni šoli (odgovorite si lahko sami).
Rešitev? Ta je preprosta. V kolikor se dijak srednje poklicne šole odloči narediti splošno maturo in si s tem odpreti vrata univerzitetnega programa fakultet, naj bo kriterij enak kakor pri dijaku splošne mature. Torej izpitna pola naj bo identična (vseh 5 predmetov, ne le 1). V pomoč naj mu bo že znani izpitni maturitetni tečaj (vse pole identične), preko katerega se bo lahko uspešno pripravil na dejansko splošno maturo.
Zadnja misel: Zakaj bi se sploh še kdo vpisal na gimnazijski prigram, če pa se lahko v drug program (poklicna srednja šola), ki je bistveno lažji, za dosego istega cilja? (me ne čudi dejstvo, da je čedalje manj gimazijcev in tistih, ki to vrsto kvalitetne izobrazbe sploh še cenijo, kajti vsi spoznavajo kruto stran črne luknje šolskega sistema).