Obvezna oddaja viškov hrane humanitarnim organizacijam

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano menimo, da oddajanje viškov hrane, ki nastajajo v kuhinjah javnih zavodov, institucij, zasebnih zavodov za namestitev, še naprej temelji na načelu prostovoljstva in solidarnosti v družbi.

V Republiki Sloveniji imamo razvitih kar nekaj primerov dobrih praks brez obligatorne zakonske obveznosti.

Iz teh primerov lahko vidimo, da se npr. trgovec ali bolnišnica dogovorita, da hrano, ki dnevno ostaja na prodajnem mestu ali kuhinji javnega zavoda, preko humanitarne organizacije dostavi pomoči potrebnim. Doniranje živil med trgovcem - humanitarno organizacijo in institucionalizirano obliko pomoči potrebnih (npr. varna hiša, brezdomci), temelji na podlagi donatorske pogodbe. Pri humanitarni organizaciji se dnevno vodi evidenca o količini doniranih in prevzetih količin živil.

Prostovoljci, ki v imenu humanitarne organizacije prevzamejo dnevne viške hrane, se donatorju identificirajo s posebnim pooblastilom. Prostovoljci imajo opravljen tečaj varnega rokovanja z živili in spoštovati načela HACCP. S tem se preprečuje v prvem primeru morebitne goljufije, v drugem primeru pa tudi morebitne nepravilnosti pri rokovanju z živili.

V zvezi z reševanjem viškov hrane, se bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej prizadevalo na osnovi prostovoljstva, krepiti širšo družbeno solidarnost in kohezijo, spodbujati ljudi in prostovoljsko delo, krepiti inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, socialno integracijo in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi v naši družbi.

MKGP izvaja kar nekaj aktivnosti, preko katerih se zrcali obveza, da znižamo izgube hrane ter zmanjšamo količino odpadne hrane. Predvsem aktivno spodbujamo izvajanje uporabe hrane za svoj prvotni namen prehranjevanja ljudi.

Ukrepi:

• s spremembo zakonodaje smo omogočili boljše davčno okolje za donatorje hrane (Pravilnik o davčnih olajšavah za donatorje živil humanitarnim organizacijam in posameznikom glede plačevanja DDV),
• omogočili smo boljše pogoje za ravnanje z dlje časa uporabno hrano z označenim rokom uporabe (pravilnik, ki trgovcem omogoča prodajo živil po znižani ceni ali donacijo teh živil s pretečenim datumom minimalne trajnosti »uporabno najmanj do«),
• na podlagi dopolnitve Zakona o kmetijstvu smo omogočili sistemsko sofinanciranje nakupa tehnične opreme humanitarnim organizacijam, ki je potrebna v aktivnostih razdeljevanja donirane hrane,
• na področju delovne zakonodaje se spodbujajo javna dela, ki vključujejo delo prostovoljcev za humanitarne namene na lokalni ravni v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi,
• sodelujemo v evropski pobudi Ugly food, preko katere bomo spremenili zakonodajo glede neposredne prodaje sadja in zelenjave potrošnikom na nivoju EU,
• v različnih projektih ozaveščanja je Vlada RS aktivna na več področjih – preko sodelovanja s šolami in drugimi izobraževalnimi ustanovami, preko aktivnosti za osveščanje širše javnosti glede lokalne, trajnostne pridelave hrane, itd.,
• SURS pripravlja tudi metodologijo spremljanja količin odpadne hrane, ki daje osnovo za statistično obdelavo podatkov, in preko katere lahko spremljamo strukturo nastanka odpadkov. Za naslavljanje problematike je namreč nujno poznati glavne vire nastanka odpadkov. Podatki kažejo, da skoraj polovica odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, zato je ključno ravno ozaveščanje najširše javnosti - potrošnikov, začenši z najmlajšimi.
• MKGP vodi tudi vladno projektno skupino za pomoč humanitarnim organizacijam pri razdeljevanju viškov hrane iz obratov javne prehrane, lokalnih skupnosti in trgovcev. Ta je namenjena spodbujanju javnih institucij, da donirajo viške hrane, pripravljene v svojih kuhinjah, v dobrodelne namene. Tu gre za dobro sodelovanje vseh akterjev, vključenih v sistem javne prehrane, ter občin. Tudi v bodoče bomo sodelovali z Zvezo potrošnikov Slovenije, donatorji, civilnimi iniciativami ter seveda humanitarnimi organizacijami. Republika Slovenija je o izvedenih aktivnosti poročala tudi Evropski Komisiji o doseženem napredku na področju donacij hrane, za katero je bila ustanovljena posebna projektna skupine Vlade RS.
• MKGP sodeluje tudi v evropskem projektu Fusion. Pripravili smo smernice o dobri higienski praksi za humanitarne organizacije. Nadalje smo izvedli podporo nevladnim organizacijam za nakup potrebne tehnične opreme za izvajanje donacij.
• MKGP je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter nevladno organizacijo Ekologi brez meja sooblikovalo nacionalno strategijo ravnanja z odpadki v poglavju, ki se nanaša tudi na odpadno hrano in zavržke.
• Zagotovljeno je bilo tudi usposabljanje humanitarnih organizacij.
• Na področju delovne zakonodaje se spodbujajo javna dela, ki vključujejo delo prostovoljcev za humanitarne namene na lokalni ravni v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.
• Še posebej pomembno je – kot smo že zapisali - izobraževanje in ozaveščanje najširše javnosti oziroma potrošnikov o viških hrane v gospodinjstvih (primeri, kot so: kampanja »Volk sit, koza cela«) ter ozaveščevalno delo z najmlajšimi v vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah (kot npr. projekt Eko šole v povezavi z dnevom slovenske hrane in Tradicionalnim slovenskim zajtrkom, zelenim javnim naročanjem, Shemo šolskega sadja in zelenjave, ipd.). Na takšnih projektih bo potrebno tudi v bodoče intenzivno delovati ter gojiti pravilni odnos do hrane tudi z Zvezo potrošnikov Slovenije, donatorji, civilnimi iniciativami ter seveda humanitarnimi organizacijami.