delovna dovoljenja za tujce in bivanje v slo

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Skladno z zakonodajo, se delovna dovoljenja izdajo praviloma le na podlagi predhodne kontrole trga dela, kar pomeni, da za vsako prosto delovno mesto, na katerem želi delodajalec zaposliti tujca, Zavod RS za zaposlovanje preveri ali v njihovi evidenci ni ustreznih domačih brezposelnih oseb ali oseb, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije. Na ta način Republika Slovenija zagotavlja, da zaposlovanje tujih delavcev nima negativnega vpliva na stopnjo domače brezposelnosti.

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Konkretnega predloga državljana sicer ni mogoče povsem razbrati, vendar pa pojasnjujemo, da je vstop in prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji urejeno z Zakonom o tujcih (Uradni list RS, št. 45/14 – UPB1 in 90/14; v nadaljevanju ZTuj-2), ki med drugim določa tudi, da se dovoljenje za prebivanje tujcu lahko izda za določen namen in za določen čas. V 35. členu ZTuj-2 pa je določeno, iz katerih razlogov oziroma namenov se dovoljenje za začasno prebivanje lahko izda, in sicer se dovoljenje lahko izda zaradi:

• zaposlitve ali dela;
• združitve družine;
• študija, izobraževanja, specializacije ali strokovnega izpopolnjevanja ter praktičnega usposabljanja, sodelovanja oziroma udeležbe v programih mednarodnih izmenjav prostovoljcev;
• drugih upravičenih in z zakonom, mednarodnimi akti ali mednarodnimi načeli in običaji utemeljenih razlogov ali zaradi interesa Republike Slovenije.

Dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji se izda tudi:

• tujcem, ki imajo status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici Evropske unije;
• tujcem slovenskega rodu do drugega kolena v ravni vrsti;
• otrokom tujcev, rojenih v Republiki Sloveniji;
• žrtvam trgovine z ljudmi;
• žrtvam nezakonitega zaposlovanja;
• tujcem, ki jim je bilo v Republiki Sloveniji dovoljeno zadrževanje.

Za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pa mora tujec priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, poleg splošnih pogojev, kot so veljavna potna listina, zadostna sredstva za preživljanje ter ustrezno zdravstveno zavarovanje, mora izpolnjevati še pogoje, ki so določeni za posamezen razlog oziroma namen prebivanja, npr. potrdilo o vpisu na študij, kadar se dovoljenje za začasno prebivanje izdaja zaradi študija.

Iz pisma državljana je zaslediti tudi kritiko na račun pravice do združitve družine. Varstvo družine ureja tako Splošna deklaracija Združenih narodov o človekovih pravicah (16. člen), kot Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (8. člen), v Republiki Sloveniji pa je tujcem zagotovljeno enako varstvo pravic z 22. členom Ustave RS. Ukrepe, ki se nanašajo na združitev družine morajo zato države sprejeti v skladu z obvezo, da se družina varuje in družinsko življenje spoštuje, kot je to poudarjeno tudi v zgoraj naštetih in mnogih drugih aktih mednarodnega prava.

Pravica do združitve družine za družinske člane tujcev je urejena v ZTuj-2 (47. člen) in določa, da se dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine izda tujcu, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje in tujcu z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje, če je tujec zadnje leto v Republiki Sloveniji prebival na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in ima dovoljenje za začasno prebivanje izdano z veljavnostjo najmanj enega leta. Namen take ureditve pa je predvsem v preprečevanju zlorab pri pridobivanju socialnih transferjev.