19. 4. 2017
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Do denarne socialne pomoči, ki jo določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16 – ZSVarPre), so upravičene osebe, ki nimajo dovolj sredstev za preživetje, nimajo premoženja in prihrankov, ki bi jim omogočali preživetje, in aktivno rešujejo svojo socialno problematiko ter so državljani Republike Slovenije, ki v Sloveniji tudi stalno bivajo ali tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ali osebe, ki lahko uveljavljajo denarno socialo pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
Od 1. 8. 2016 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 292,56 evrov.
Upravičenec do denarne socialne pomoči je tako:
- kdor si ne more preživetja zagotovit sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ki ga določa zakon,
- kdor si zase in za svoje družinske člane ne more zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, in je uveljavil pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US in 88/16, ZUJPS) .
Višina denarne socialne pomoči je odvisna od višine dohodka, števila družinskih članov, prihrankov ter zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga (na primer neprijavljenost pri Zavodu RS za zaposlovanje, prestajanje zaporne kazni,…).
Predlog, podan na portalu Predlagaj.vladi.si, da bi sistem dodeljevanja denarnih socialnih pomoč dodelali na način, da bi rahlo znižali socialne prispevke (dela zmožnim), in jim dali možnost, da zvišajo dohodke (nad prvotno socialne) z družbeno koristnim delom, je do določene mere v veljavni zakonodaji že upoštevan, saj se z višjimi pomoči spodbuja, da prejemniki ostajajo kar se da delovno aktivni.
ZSVarPre namreč že sedaj določa, da so do višje denarne socialne pomoči upravičeni tisti, ki so hkrati tudi delovno aktivni, in sicer tako da se znesek denarne socialne pomoč za prvo odraslo osebo ali samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec poveča na 374,48 EUR mesečno, za prvo odraslo osebo oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več ko 128 ur na mesec pa na 456,39 EUR. Kot delovno aktivne osebe se štejejo zaposlene osebe, osebe, ki opravljajo dejavnost, osebe, ki so vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in programe psihosocialne rehabilitacije, katerih cilj je zaposlitev, družinski pomočnik po zakonu, ki ureja socialno varstvo, osebe, ki so upravičene do delnega plačila za izgubljeni dohodek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva, osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo, ter osebe, ki so vključene v zaposlitveno rehabilitacijo. Te osebe so lahko upravičene do dodatka za delovno aktivnost, ki je dodatek k minimalnemu dohodku delovno aktivne samske osebe ali odraslega družinskega člana, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo in je odvisen od dejanskega števila opravljenih ur.
invalidi so v istem košu kot brezposelni,
Sem za to da se vzpodbuja interes pri brezposelnih za javna in družbeno koristna dela, le-ta pa se mora ponujat in vodit v okviru prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje (kot se že, vpis v evidenco je pa itak pogoj za DSP), ne pa v okviru centrov za socialno delo, ker je socialna pomoč to le v imenu - v resnici je socialno posojilo, ki ga država po smrti prosilca zahteva nazaj, in bi torej posledično prejemniki "pomoči" v bistvu delali zastonj.
Zaradi tega sem proti predlogu.
ni za znižat nič DSP, ker je ze tako premajhna za prezivetje. Se pa strinjam z zvisanjem za tiste ki delajo. To je bilo ze mogoče, če si šel v npr.. program usposabljanja na delovnem mestu (kar ni zaposlitev), vendar si po 1 mesecu zato izgubil socialno pomoč.
To ni posteno ker se kot brezposelni silno trudis za zaposlitev in bi moral dobiti in dsp in dodatek za usposabljanje.
Če daš delo določenim ljudem na socialni podpori, ga boš po drugi strani moral odvzeti zaposlenim v komunalnih podjetjih, javnih službah ipd, saj dela oz. denarja, za vse ni dovolj. Bi se pa lahko zaposlilo več ljudi, če bi direktorjem takšnih podjetij, ki imajo monopol na tržišču znižali plače, ki si jih ne zaslužijo in za razliko zaposlili kakšnega človeka
PROTI!!!! Ljudje so ze tako prevec izkoriscani in, ce se cloveka zaposli mora biti tudi primerno placan!!!! Delati za 230-260€ na mesec pa je KRIMINAL, saj ne moras ziveti in preziveti na tak nacin, saj tudi z minimalno placo tezko prezivis.
Bil bi presenečen, če se ti ne bi oglasil na to temo ...
Pri nas je narobe to, da nekateri nočejo delati in prejemajo socialno pomoč. Zato ne vidim prav nobenega greha v tem, da bi poprijeli za vsaj simbolično delo, s katerim bi si jo vsaj simbolično prislužil. Mogoče je za to primeren izraz deloterapija ...
Tako pa si ti očitno pameten, jaz pa očitno velik bedak.
Načeloma sem za, vendar javnih del ni dovolj. Poleg tega pa je potrebno za opravljeno javno delo tudi plačilo, denarja pa ni niti za vzorec.