Jaz mislim, da bi morali uvesti prehrambene kupone, kot jih mislim da uporabljajo v Ameriki. Morda samo del denarja v obliki kuponov. Nekakšna zaščita pred neodgovornim ravnanjem z socialno pomočjo. Upam da ne dobim kakšnih sovražnih odgovorov.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: ministrstvo) pojasnjuje, da je zdajšnja ureditev denarne socialne pomoči (v nadaljnjem besedilu: DSP) določena z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18 in 73/18; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre) in z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18 in 47/19).
ZSVarPre določa, da mora vsakdo po svojih sposobnostih zagotavljati dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki ga morajo preživljati, ima pravico do DSP v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in ZUPJS. Višina DSP, ki naj bi preprečevala absolutno revščino in zagotavljala sredstva za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogočajo preživetje, se določi tako, da se od višine, ki zadošča za preživetje – od minimalnega dohodka samske osebe oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine (t.i. cenzus) – odšteje dohodek samske osebe oziroma družine, ugotovljen na način, ki ga določa zakon (lastni dohodek). Minimalni dohodek samske osebe oziroma seštevek minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine se po veljavnem zakonu določi v skladu z ekvivalenčno lestvico in glede na razmerje do osnovnega zneska minimalnega dohodka in trenutno znaša 402,18 eur. V določenih primerih pa se lahko DSP izplača tudi v funkcionalni obliki, kar pomeni izdajo naročilnic za konkretno blago in podobno, ob predhodni obrazložitvi oziroma utemeljitvi odločitve v konkretni odločbi. Utemeljeni primeri izplačevanja v funkcionalni obliki obstajajo, kadar obstaja velika verjetnost, da posameznik oziroma družina denarnega prejemka ne bo namenila za namen preživetja in bo zato ogrožena socialno ekonomska varnost posameznika oziroma družine oziroma otroka, kot npr. alkoholizem in druge oblike zasvojenosti in podobno. Tako se funkcionalna oblika izplačila DSP lahko uporabi za kritje stroškov, ki so vezani na preživljanje (npr. za nakup hrane, plačilo položnic – elektrika, ogrevanje, ipd.).
Do DSP je tako upravičen posameznik, ki sam materialne varnosti po merilih tega zakona začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Okoliščine, na katere bi posameznik lahko vplival, veljavni zakon določa s primeri. Tako ZSVarPre glede na različne življenjske primere navaja krivdne razloge, zaradi katerih oseba ne pridobi DSP ali se ji ta odvzame. Temeljno vodilo pri določitvi razlogov izhaja iz namena DSP, tj. zagotoviti sredstva za preživetje, s katerimi oseba krije minimalne življenjske stroške. DSP je torej prejemek, ki posamezniku oziroma družini zagotovi sredstva za osnovno preživetje v času, ko zaradi razlogov, ki niso na strani posameznika, sredstev za preživetje nima. DSP je tako po svoji naravi namenjena za preživetje, in ne za živetje. Na drugi strani pa ves čas obstaja obveznost posameznika oziroma odraslega upravičenca do DSP v družini, da je pripravljen delati oziroma izboljšati svoj socialni položaj. Tako je v času prejemanja DSP dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod RS za zaposlovanje. Nadalje ZSVarPre določa, da do DSP ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Za razloge se med drugim štejejo tudi razlogi, zaradi katerih je pristojni organ za zaposlovanje osebo prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb, in sicer če odkloni vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja, odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri pogovoru za zaposlitev ne prizadeva za njeno pridobitev. Tako upravičenec do DSP, ki odkloni ali prekine ponujeno zaposlitev, izgubi pravico do DSP.
Ministrstvo tako zaključuje, da DSP ni univerzalna pravica, ki bi pripadala osebi, ker ni zaposlena in nima stalnega dohodka, temveč se okoliščine preverjajo tako, da se pravica prizna za določen čas treh mesecev ali šestih mesecev. Sistem socialnega varstva zagotavlja temeljno zaščito v obliki individualiziranih pomoči za premagovanje osebnih stisk in ekonomskih težav. Posameznik in družina morata izčrpati vse možnosti zagotavljanja preživetja z lastnimi močmi, preden sta lahko upravičena do socialne pomoči države, ki pa se lahko izplača tudi v funkcionalni obliki, kot je pojasnjeno že zgoraj.