varčevanje v državi
Berem tele predloge glede varčevanja, predvsem v JS, ampak noben ne pove, da ima JS bistveno višjo izobrazbeno strukturo kot gospodarstvo, zato so zaenkrat povp.plače še malo višje, in da večina v JS o povp.plači samo sanja; javni uslužbenci začetniki s srednjo izobrazbo so na minimalni plači - 17 pl.razred, večinoma.
Kdo je zakrivil krizo?? Sigurno ne JS, ampak gospodarstvo, in sicer tisti managerji, ki so imeli prevelike apetite in so dobivali nemogoče visoke kredite, ki jih niso nikoli vrnili - oni so zakrivili bančno luknjo, ne pa delavci, ne delavci v gospodarstvu, ne delavci v javnem sektorju.
Glede predlogov varčevanja v JS, sem sigurno prej za to, da se zniža prevoz in prehrana, kot pa plače, ki se itak že nižajo nekaj let, saj prevoz in prehrana ne vpliva na pokoj.osnovo. Tudi pri prevozu bi morali najti bolj pravičen način izplačevanja, npr. kilometrina - kolikor km se voziš, toliko pač dobiš; danes pa je tak, da nekdo, ki ima na svoji poti samo avtobus, dobi 40 ali 50 % več kot tisti, ki ima vlak, ki pa ga žal sofinanciramo itak vsi davkoplačevalci iz proračuna.
Država naj tudi ukine vse agencije, ki posojajo delavce. Dobre firme, ki ustvarjajo milijone dobička, večino delavcev zaposlujejo preko agencij, za minimalne plače, pri tem pa se država ne zaveda, da ustvarjajo na tak način luknjo v pokojninski blagajni - da bo večina teh preker.delavcev v pokoju na robu preživetja - ali pa so tam že sedaj.
Glede okoljske problematike, sprostiti predpise za odpravo posledic in preprečavanje posledic naravnih nesreč (poplav, plazov) in v obnovo vključiti vojsko in brezposelne. Pri takem številu brezposelnih, ne bi bilo težko organizirati skupin za čiščenje vodotokov in ostale sanacije. Saj vidimo, da so razna podjetja dobila plačane velike zneske za čiščenje vodotokov, ampak ti sploh niso očiščeni.
Pospešeno pridobivanje evropskih sredstev za različne projekte od najmanjših do največjih.
Izobrazbena struktura pri tem ne igra neke vloge.
Dejstvo je, da so primerljiva delovna mesta v JS v povprečju bolje plačana kot v gospodarstvu, da tukaj sploh ne omenjam ostalih bonitet (varnost zaposlitve, urejenost delovnega mesta in delovnega časa, ...).
Če pa javni sektor na delovna mesta, kjer bi bila dovolj srednješolska izobrazba, zaposluje magistre, in s tem viša povprečno izobraženost, pa to ni merodajno. Plača mora biti odvisna zgolj od dela, ki ga nekdo opravlja, ne pa od izobrazbe.
kaj pa so primerljiva delovna mesta?
gasilci, policisti, ali morda ucitelji, predavatelji, medicinske sestre? upam, da ne bomo imeli priloznosti doziveti casa, ko bo tudi policija privat...
no, ce govorimo o uciteljih pogosto spregledamo, da t.i. privatne sole oz fakultete delujejo prek koncesij, in ko pridemo do privatnih fakultet je situacija taksna, da te fakultete niso zavezane sistematizaciji placnih razredov, ceprav se v evliki meri financirajo z javnim denarjem (razpisi, komncesije), poleg tega pa dofinancirajo svoje delovanje se s "trznimi" projekti, ki so spet izven vsakrsne evidence.
tako da vsaj v tem primeru javni usluzbenci niso prav nic na boljsem (na primerljivih delovnih mestih) (statisticno je irrelevantno), poleg tega pa mislim, da je nabijanje o bonitetah v JS vsevprek res pretirano. mlajsi raziskovalec na institutu je lahko vesel, ce dobi pogodbo za eno leto, raje za pol, tako da ni tukaj nobene varnosti, delovni cas pa se prerad raztegne na vecer, vikend in pocitnice.
opozarjam, ne mislim da je povsod tako, verjetno so kadri, ki so "varni", ampak taki kadri so tudi v privat sektorju. tako da res ni potrebe po tako zavajajocem posplosevanju.
Policist in vojak seveda nimata primerljivega delovnega mesta v gospodarstvu. Imajo pa ga praktično vsi referenti, vodje, direktorji zavodov, informatiki, čistilke, vratarji, ...
In ti ljudje predstavljajo v javnem sektorju večino. Zdravnikov je 5000, policistov malenkost več. Javni sektor pa šteje 160.000 ljudi.
Točno tako, tudi gospodarstvo ima zelo lepe plače, sicer redko, ampak ima. V JS pa pridejo do "lepe plače" samo tisti, ki imajo sistemizano univerzit.izobrazbo, teh pa je zelo malo; samo sekretarji in svetniki. Vsi ostali pa bistveno nižje. Plače v JS, vsaj povprečje, dvigujejo posredni uporabniki proračuna, to so razne agencije, zavodi, ki si sistemizacije sami potrjujejo in oni imajo lahko plače kot želijo. Vsi ostali pa smo zavezani Uredbi, kjer so za delovna mesta določena dela in izobrazba.
Kje bi dobil podatke, koliko je policistov, zdravnikov in ostalih ljudi, ki so zaposleni v javnem sektorju ...
Za vojake vem, da jih je nekaj več kot 8000.
www.slovenskavojska.si/o&
Pa večino Javnega sektorja bi lahko odpustili. Vojske ne potrebujemo, na svetu je nekaj držav, ki so brez svoje vojske. In njihovi državljani živijo popolnoma brez težave in se ne počutijo ogrožene.
en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_without_armed_forces
Glede policije pa tudi, če imamo prostovoljna gasilska društva, ne vem, zakaj ne bi smeli imeti tudi prostovoljnih policijskih društev.
Če greš delat izpit za prostovoljnega gasilca, traja tam 1-2 meseca se učiš, policisti pa imajo 3 mesečno izobraževanje, tako da ni velike razlike.
To so paradoksi družbe, žal. Lahko je človek še ne vem kako izobražen, lahko je tudi doktor, pa bo moral večkrat delati delo, kot bi ga moral, če bi naredil le srednjo strokovno šolo s tega področja ali pa še to ne, plača pa bo mizerna glede na to, kakšna bi morala biti glede na njegovo izobrazbo. Doktorji (tisti, ki so dokončali doktorski študij oz. danes 3. bolonjsko stopnjo študija) so sploh recimo v Sloveniji izjemno težko zaposljivi, ker gospodarstvo samo ne gre v smer inovacij in izboljševanja, ampak samo ohranjanja in izboljšanja tistega, kar imajo. Ni čudno, da prihaja do tolikšnega bega možganov v tujino, kjer so potem ti visoko izobraženi ljudje bolj cenjeni in imajo tudi več služb za njih, ker jih cenijo tudi podjetja. Prav tako tuja podjetja bolj cenijo naše znanstvenike na univerzah in bolj sodelujejo z njimi, kar posledično potem pomeni, da tuja podjetja pridobivajo na konkurenčnosti in v bistvu lastni znanstveniki naredijo naša podjetja manj konkurenčna, ker ta nočejo sodelovati z njimi. Če bi Slovenija res želela biti dežela pametnih in izobraženih ljudi, bi morala tudi dejansko dajati več denarja za področja, kjer so ljudje bolj izobraženi. Ampak o tem se lahko danes žal samo sanja.
Inštitut Jožef Stefan je ena redkih institucij, ki upravičuje vsa vlaganja države vanjo in vseeno so v denarnih težavah. Kaj to pomeni? Ali so imeli kakšne nesposobne direktorje, ki so sami vzeli ves denar od dobička instituta ali pa država v proračunu premalo vlaga v njih. Kaj je resnica, pa vedo samo odgovorni na obeh straneh.
Se pa strinjam s predlogom kot samim.
Se strinjam z napisanim, pa napišimo še kako plačo ima mladi raziskovalec na doktorskem študiju na Inšt. Jože Štefan - cca. 800,00 neto. To je moja informacija, lahko me popravite; in ima univerzitetno izobrazbo, z najvišjim povprečem ocen..... To je JS.