6. 1. 2015
Odziv Ministrstva za pravosodje
Ministrstvo za pravosodje je prejelo predlog, posredovan preko spletnega portala predlagam.vladi.si, ki se nanaša ureditev bančnih tajnosti v Republiki Sloveniji. Predlagatelj tako meni, da bi bilo potrebno onemogočiti neomejene možnosti bančnih tajnosti v Sloveniji, sploh pa tiste pred preiskovalnimi državnimi organi. Za pristojne preiskovalne organe (med katere predlagatelj uvršča tudi centre za socialno delo) bi morali v vseh primerih omogočiti vpogled v bančne račune ljudi, ki so postali tako ali drugače sumljivi s svojim poslovanjem, ne glede na to, kdo so ti ljudje in koliko plačajo bankam. Bančna tajnost naj bi veljala za navadne ljudi (v smislu, da ne more vsak človek pogledat bančnih računov ostalih ljudi), za preiskovalne organe pa bi morali biti računi bank vselej pripravljeni na različne preglede in tu bančnih tajnosti ne bi smelo biti. Prav tako bi se moralo onemogočiti tudi bančne tajnosti pred našimi pristojnimi preiskovalnimi organi v ostalih državah, kjer imajo račune naši državljani, sploh v primeru davčnih oaz.
Uvodoma želimo pojasniti, da bančno tajnost oziroma varovanje zaupnih podatkov ureja Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 - popr., 9/11 - ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 - ZS-K in 96/13), ki je v pristojnosti Ministrstva za finance (214.-216. člen ZBan-1). Omenjeni zakon tako določa, da mora banka kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na način, na katerega je pridobila te podatke (215. člen ZBan-1). Dolžnost varovanja zaupnih podatkov veže člane organov banke, delničarje banke, delavce banke oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri opravljanju storitev za banko na kakršen koli način dostopni zaupni podatki (prvi odstavek 215. člena ZBan-1). Z zadnjo novelo ZBan-1L (Uradni list RS, št. 96/13) je bil med izjeme od dolžnosti varovanja zaupnih podatkov dodan tudi primer, kadar banka podatke posreduje sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji v primeru obstoja razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, razen v primerih, ko za posredovanje zaupnih podatkov zakon izrecno določa odredbo preiskovalnega sodnika (4.a točka drugega odstavka 215. člena ZBan-1). Drugi organi in osebe, ki na podlagi izjeme od dolžnosti varovanja zaupnih podatkov le-te pridobijo, jih morajo uporabiti izključno za namen, za katerega so bili pridobljeni (216. člen ZBan-1).
Pristojnosti preiskovalnega sodnika in policije glede dostopa do zaupnih podatkov bank ureja Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12, 47/13 in 87/14). Preiskovalni sodnik lahko na obrazložen predlog državnega tožilca odredi banki, hranilnici, plačilni instituciji ali družbi za izdajo elektronskega denarja, da mu sporoči zaupne podatke in pošlje dokumentacijo o vlogah, depozitih, stanju in prometu na računih ali drugih poslih osumljenca, obdolženca in drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca, če bi ti podatki utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali če so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi (prvi odstavek 156. člena ZKP). Banka, hranilnica, plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja mora zahtevane podatke in dokumentacijo posredovati preiskovalnemu sodniku brez odlašanja (drugi odstavek 156. člena ZKP). Pod prej navedenimi pogoji preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi banki, hranilnici, plačilni instituciji ali družbi za izdajo elektronskega denarja, da tekoče spremlja finančno poslovanje osumljenca, obdolženca in drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca in da mu sproti sporoča zaupne podatke o transakcijah ali poslih, ki jih pri njih opravijo ali nameravajo opraviti navedene osebe. V odredbi preiskovalni sodnik določi rok, v katerem mu mora banka, hranilnica, plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja sporočati podatke. Izvajanje tega ukrepa lahko traja največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko na predlog državnega tožilca njegovo trajanje podaljša do največ šest mesecev (tretji in četrti odstavek 156. člena ZKP). Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o imetniku ali pooblaščencu določenega plačilnega računa, hranilne vloge ali denarnega depozita, najemniku ali pooblaščencu sefa ter o času, v katerem so bili oziroma so v uporabi, lahko policija od banke, hranilnice, plačilne institucije ali družbe za izdajo elektronskega denarja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, brez odlašanja sporoči te podatke (peti odstavek 156. člen ZKP). Banka, hranilnica, plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo podatke in dokumentacijo poslala preiskovalnemu sodniku ali policiji (šesti odstavek 156. člena ZKP).
Glede na navedeno, ugotavljamo, da že veljavna ureditev preiskovalnim organom dostop do zaupnih podatkov bank in podobnih ustanov. Kolikor bi npr. Komisija za preprečevanje korupcije ali drug podoben organ pri svojem delu naletel na primer, kjer bi šlo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, bi ga moral naznaniti pristojnemu državnem tožilstvu – 145. člen v zvezi s prvim odstavkom 147. člena ZKP, slednje pa bi lahko v skladu z zgoraj opisano ureditvijo lahko pridobilo zaupne podatke.
Da se bančne tajnosti ne da ukiniti – temveč samo omejiti na zelo sorazmerne (previdne) načine (kot so opisani zgoraj), kaže tudi letošnji sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Sklep US, št. U-I-201/14, U-I-202/14, 2.10.2014, zlasti 10. točka in opomba št. 4; objava: Uradni list RS, št. 72/14) o začasnem zadržanju dela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, v delu, ki bi lahko prekomerno posegal v bančno tajnost (bančno skrivnost).
V zvezi z onemogočanjem bančnih tajnosti pred našimi pristojnimi preiskovalnimi organi v ostalih državah, kjer imajo račune naši državljani, sploh v primeru davčnih oaz, pojasnjujemo, da gre za ureditev drugih držav, ki ni v pristojnosti Republike Slovenije.
V skladu z zapisanim predloga ne moremo upoštevati.
Odziv organa je bil pričakovan- vse je urejeno in kraja se lahko nadaljuje.
Če veš za krajo pa je ne prijaviš, si enak kot tisti, ki krade.
Predlog podpiram 100%.
Mislim, da je naivno pričakovati kakšne resne spremembe. Bogatija ima svoje interese ter utečeno zaščitno prakso. Ugotoviti, kdo je preko takšnih in drugačnih lobijev, ustvaril luknjasto, obsežno in neučinkovito zakonodajo tudi ni težko. Zakaj bi se nekdo zameril elitam in postavil v bran malemu navadnemu človeku s 580 evrov plače neto. Na koncu, nekdo pač mora zamašiti luknje. Bojim se, da država že lep čas ni zaščitnik, ampak vse večji parazit.
LP
Marx, imate ravno pravo uporabniško ime, da veste, kaj se zgodi, če država v nedogled ščiti samo elito in njim vse pusti, z malim človekom pa ravna samo še slabše in slabše. Preprosto, revni ljudje (ki jih je vse več v današnjih časih, žalostno) v tem primeru pridejo na ulice in poskušajo sami izvesti revolucijo in prevzeti oblast, česar si praktično noben pameten človek ne želi, če to ni res nujno potrebno.
Zato pa mora država nujno izvesti neke reforme, ki bodo tudi v prid malemu človeku in bodo eliti lahko vzele denar in jo ne samo ščitile, ker drugače bo malim ljudem odklenkalo in bo država sama sebi naredila samomor. Elita si je nabrala mnogo (pre)več denarja in oni bi morali prej odgovarjati za vse skupaj, ker od malih ljudi država ne bo dobila veliko tako ali drugače. Če pa uspejo nekako spraviti skupaj ves tako ali drugače nakraden ali ilegalno pridobljen denar (ilegalno mislim tudi, če so recimo nekoga prisilili v podpise pogodbe ali pa ga ustrahovali, da ga bodo uničili, če se jim ne pridruži) s strani elite, potem pa se lahko dejansko pričakuje neke spremembe na bolje, ker bo več denarja za vsa področja, ki v Sloveniji danes najbolj trpijo, ker se denar ni pravilno porazdelil v preteklosti in so nekateri preveč obogateli na račun ostalih.
Mislim, da bi ta ukinitev vseh bančnih tajnosti pred preiskovalnimi državnimi organi že rešila precej primerov, saj bi se takrat precej bolje videlo, kaj se je v resnici dogajalo v primerih direktorjev propadajočih firm, da potem tisti denar, ki so si ga prisvojili, lahko nekako vrnejo. Zato pa upam, da se tale predlog nekako usliši, saj bi se s tem rešilo marsikatero življenje v Republiki Sloveniji.