KRIZNI "PRISPEVEK" NA IZDATKE JAVNIM USLUŽBENCEM IN OSTALIM (POSLANCEM, UPOKOJENCEM..&
Vodenje in organizacija naše države je slepi ulici. Vsak postopek itd. se izpelje praviloma po najslabši možni poti. Razlog je praviloma v tem, da v tem postopku mora vedno nekdo še dodatno zaslužiti. Enako je z vodenjem javnega sektorja. "Veliki" se po izletih zaposlujejo v javni mreži (vodje kulturnih ustanov, svetovalci, uradniki, ki to niso itd.). Sedanja oblast pa bi rada naredila red. Kako? Javni sektor ne dala dobro. Dodatna merila, nadzor itd. Kaj mislite, kdo bo dobil dodatek za odlično delo? Tisti, ki je s svojim znanjem in delom na tem delovnem mestu in ima z vodjo "samo" služben odnos! Redko! Dobil ga bo tisti, ki je "bližje" vodji, tisti, ki je prišel v javno upravo po "zvezah" itd. Občasno ga bo dobil tudi prvi, da je "mir v hiši". V javni upravi napaka učitelja, policista, gasilca itd. ni prinesla milijonskih izgub! Izgube prinašajo predvsem napačne odločitve vodilnih (npr. nadzor nad gradnjami objektov, napačne odločitve o selitvah svojih enot itd.). Posegi v javni sektor so v zadnjih 20 letih naredili več škode kot koristi. V primeru, da je vlada preučila vse možnosti, in dejansko ne vidi nobene druge možnosti kot ponovno poseči v maso plač javnega sektorja predlagam, da se uvede enotni KRIZNI PRISPEVEK! Krizni prispevek npr. 5% bi se obračunal pri: - plači (višji od minimalne plače) javnega uslužbenca, poslanca oz. vseh, ki to dobivajo iz proračuna, - pokojnini, ki je višja od minimalne plače, - vseh prevoznih stroških, regresih, malicah itd. - drugih izdatkih (npr. avtorske, svetovalne itd. pogodbe, razni transferji itd.)... S tem plačo javnih uslužbencev in posledično njihovih pokojnin (ki jo vlade "oddaljujejo" in nesramno nižajo) ne bi dodatno manjšali, država pa bi maso za plače, pokojnine in druge izdatke ustrezno zmanjšala oz. dobila vrnjeno.
KRIZNI "PRISPEVEK" NA IZDATKE JAVNIM USLUŽBENCEM IN OSTALIM (POSLANCEM, UPOKOJ
Vodenje in organizacija naše države je slepi ulici. Vsak postopek itd. se izpelje praviloma po najslabši možni poti. Enako je z vodenjem javnega sektorja. Posegi v javni sektor so v zadnjih 20 letih naredili več škode kot koristi.V primeru, da je vlada preučila vse možnosti, in dejansko ne vidi nobene druge možnosti kot ponovno poseči v maso plač javnega sektorja predlagam, da se uvede enotni KRIZNI PRISPEVEK!Krizni prispevek npr. 5% bi se obračunal pri:- plači (višji od minimalne plače) javnega uslužbenca, poslanca oz. vseh, ki to dobivajo iz proračuna,- pokojnini, ki je višja od minimalne plače,- vseh prevoznih stroških, regresih, malicah itd.- drugih izdatkih (npr. avtorske, svetovalne itd. pogodbe, razni transferji itd.)...S tem plačo javnih uslužbencev in posledično njihovih pokojnin (ki jo vlade "oddaljujejo" in nesramno nižajo) ne bi dodatno manjšali, država pa bi maso za plače, pokojnine in druge izdatke ustrezno zmanjšala oz. dobila vrnjeno.
KRIZNI "PRISPEVEK" NA IZDATKE JAVNIM USLUŽBENCEM IN OSTALIM (POSLANCEM
Po zadnjih vladnih predlogih v posege plač in odzivih sindikalne strani menim, da ni pravi čas za še dodatno "razhajanje". Iskanje napak, dodatni nadzor, merjenja učinkovitosti v javnem sektorju itd. ni pravi pristop. V primeru, da je vlada preučila vse možnosti, in dejansko ne vidi nobene druge možnosti kot ponovno poseči v maso plač javnega sektorja predlagam, da se uvede enotni KRIZNI PRISPEVEK!Krizni prispevek npr. 5% bi se obračunal pri:- plači (višji od minimalne plače) javnega uslužbenca, poslanca oz. vseh, ki to dobivajo iz proračuna,- pokojnini, ki je višja od minimalne plače,- vseh prevoznih stroških, regresih, malicah itd.- drugih izdatkih (npr. avtorske, svetovalne itd. pogodbe, razni transferji itd.)... S tem plačo javnih uslužbencev in posledično njihovih pokojnin ne bi dodatno manjšali, država pa bi iz mase za plače, pokojnine in druge izdatke dobila povrnjen npr. krizni prispevek.
KRIZNI PRISPEVEK NA IZDATKE IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA ZA PLAČE, POKOJNINE ITD.
Po zadnjih vladnih predlogih v posege plač in odzivih sindikalne strani menim, da ni pravi čas za še dodatno "razhajanje". Iskanje napak, dodatni nadzor, merjenja učinkovitosti v javnem sektorju itd. ni pravi pristop. V primeru, da je vlada preučila vse možnosti, in dejansko ne vidi nobene druge možnosti kot ponovno poseči v maso plač javnega sektorja predlagam, da se uvede enotni KRIZNI PRISPEVEK!Krizni prispevek npr. 5% bi se obračunal pri:- plači (višji od minimalne plače) javnega uslužbenca, poslanca oz. vseh, ki to dobivajo iz proračuna,- pokojnini, ki je višja od minimalne plače,- vseh prevoznih stroških, regresih, malicah itd.- drugih izdatkih (npr. avtorske, svetovalne itd. pogodbe, razni transferji itd.)...S tem plačo javnih uslužbencev in posledično njihovih pokojnin ne bi dodatno manjšali, država pa bi iz mase za plače, pokojnine in druge izdatke dobila povrnjen npr. krizni prispevek.
KRIZNI PRISPEVEK NA IZDATKE IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA ZA PLAČE, POKOJNINE ITD.
Po zadnjih vladnih predlogih v posege plač in odzivih sindikalne strani menim, da ni pravi čas za še dodatno "razhajanje". Iskanje napak, dodatni nadzor, merjenja učinkovitosti, ukinjanje dodatkov itd. v javnem sektorju ni pravi pristop. V primeru, da je vlada preučila vse možnosti in ne vidi nobene druge možnosti kot poseči v maso plač javnega sektorja, naj prispevajo vsi, ki dobivajo prejemke iz državnega proračuna (ministri, poslanci, funkcionarji, uslužbenci, upokojenci itd.). Predlagam, da se uvede enotni KRIZNI PRISPEVEK za čas krize. Krizni prispevek npr. 5% bi se obračunal in odštel pri: 1. neto osebnem dohodku z vsemi dodatki, ki je višji od minimalne plače, 2. pokojnini, ki je višja od minimalne plače, 3. vseh prevoznih stroških, regresih, malicah itd. 4. drugih izdatkih (npr. avtorske, svetovalne pogodbe itd.). S takšnim pristopom zmanjševanja osebnih dohodkov (krizni prispevek se odtegne od dosedanjih obračunov) bi vsi prispevali sorazmerno višini os. dohodka in ne bi bili "kaznovani" pri višini pokojnin. Ohranila bi se tudi plačna razmerja med poklici v javnem sektorju (npr. sedanji vladni predlogi močno posegajo samo v osebne dohodke starejših/izkušenejših vojakov, policistov, pravosodnih policistov, gasilcev itd. - cca.100 eur/neto predstavlja samo ukinitev dodatka za stalnost). Ustvaril pa bi se tudi pregled nad dejanskim "prispevkom" javnih uslužbencev državi.
KRIZNI PRISPEVEK NA IZDATKE IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA ZA PLAČE, POKOJNINE ITD.
Vladni predlogi v posege plač bi, po moji oceni, dodatno poslabšala razmerja tako med poklici, kakor tudi znotraj poklicev samih (npr. sedanji predlogi močno posegajo samo v osebne dohodke starejših/izkušenejših vojakov, policistov, pravosodnih policistov, gasilcev itd. - cca.100 eur/neto predstavlja samo ukinitev dodatka za stalnost). V primeru, da je vlada preučila vse možnosti in ne vidi nobene druge možnosti kot poseči v maso plač javnega sektorja, naj prispevajo vsi, ki dobivajo prejemke iz državnega proračuna (ministri, poslanci, funkcionarji, uslužbenci, upokojenci itd.). Predlagam, da se uvede enotni KRIZNI PRISPEVEK za čas krize. Krizni prispevek npr. 5% bi se obračunal in odštel pri: 1. neto osebnem dohodku z vsemi dodatki, ki je višji od minimalne plače, 2. pokojnini, ki je višja od minimalne plače, 3. vseh prevoznih stroških, regresih, malicah itd. 4. drugih izdatkih (npr. avtorske, svetovalne pogodbe itd.). S takšnim pristopom zmanjševanja osebnih dohodkov (krizni prispevek se odtegne od dosedanjih obračunov) bi vsi prispevali sorazmerno višini os. dohodka in ne bi bili "prikrajšani" pri vplačilu prispevkov od plače in posledično pri pokojninah.
KRIZNI PRISPEVEK NA IZDATKE IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA ZA PLAČE, POKOJNINE ITD.
Vladni predlogi v posege plač javnega sektorja bi, po moji oceni, dodatno poslabšala razmerja tako med poklici, kakor tudi znotraj poklicev samih (npr. sedanji predlogi močno posegajo samo v osebne dohodke starejših/izkušenejših vojakov, policistov, pravosodnih policistov, gasilcev itd. - cca.100 eur/neto predstavlja samo ukinitev dodatka za stalnost). V primeru, da je vlada preučila vse možnosti in ne vidi nobene druge možnosti kot poseči v maso plač javnega sektorja, naj prispevajo vsi, ki dobivajo prejemke iz državnega proračuna (ministri, poslanci, funkcionarji, uslužbenci, upokojenci itd.). Predlagam, da se uvede enotni KRIZNI PRISPEVEK za čas krize. Krizni prispevek npr. 5% bi se obračunal in odštel pri: 1. neto osebnem dohodku z vsemi dodatki, ki je višji od minimalne plače, 2. pokojnini, ki je višja od minimalne plače, 3. vseh prevoznih stroških, regresih, malicah itd. 4. drugih izdatkih (npr. avtorske, svetovalne pogodbe itd.). S takšnim pristopom zmanjševanja osebnih dohodkov (krizni prispevek se odtegne od dosedanjih obračunov) bi vsi prispevali sorazmerno višini os. dohodka in ne bi bili "prikrajšani" pri vplačilu prispevkov od plače in posledično pri pokojninah.
KRIZNI PRISPEVEK NA IZDATKE IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA ZA PLAČE, POKOJNINE ITD.
Vladni predlogi v posege plač javnega sektorja bi, po moji oceni, dodatno poslabšali razmerja tako med poklici, kakor tudi znotraj poklicev samih (npr. samo ukinitev dodatka za stalnost predstavlja cca. 10% znižanje plače pazniku, policistu, gasilcu itd. s 25 let delovne dobe). V primeru, da je vlada preučila vse možnosti in ne vidi nobene druge možnosti kot poseči v maso plač javnega sektorja, naj prispevajo vsi, ki dobivajo prejemke iz državnega proračuna (ministri, poslanci, funkcionarji, uslužbenci, upokojenci itd.). Predlagam, da se uvede enotni KRIZNI PRISPEVEK za čas krize. Krizni prispevek npr. 5% bi se obračunal in odštel pri: 1. neto osebnem dohodku z vsemi dodatki, ki je višji od minimalne plače, 2. pokojnini, ki je višja od minimalne plače, 3. vseh prevoznih stroških, regresih, malicah itd. 4. drugih izdatkih (npr. avtorske, svetovalne pogodbe itd.). S takšnim pristopom zmanjševanja osebnih dohodkov (krizni prispevek se odtegne od dosedanjih obračunov) bi vsi prispevali sorazmerno višini os. dohodka in ne bi bili "prikrajšani" pri vplačilu prispevkov od plače in posledično pri pokojninah.
KRIZNI PRISPEVEK NA IZDATKE IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA ZA PLAČE, POKOJNINE ITD.
Vladni predlogi v posege plač javnega sektorja bi, po moji oceni, dodatno poslabšali razmerja tako med poklici, kakor tudi znotraj poklicev samih (npr. samo ukinitev dodatka za stalnost predstavlja cca. 10% znižanje plače pazniku, policistu, gasilcu itd. s 25 let delovne dobe). V primeru, da je vlada preučila vse možnosti in ne vidi nobene druge možnosti kot poseči v maso plač javnega sektorja, naj prispevajo VSI, ki dobivajo dohodke iz DRŽAVNEGA PRORAČUNA (ministri, poslanci, funkcionarji, uslužbenci, upokojenci itd.). Predlagam, da se uvede enotni KRIZNI PRISPEVEK za čas krize. Krizni prispevek npr. 5% bi se obračunal in odštel pri: 1. neto osebnem dohodku z vsemi dodatki, ki je višji od minimalne plače, 2. pokojnini, ki je višja od minimalne plače, 3. vseh prevoznih stroških, regresih, malicah itd. 4. drugih izdatkih (npr. avtorske, svetovalne pogodbe itd.). S takšnim pristopom zmanjševanja osebnih dohodkov (krizni prispevek se odtegne od dosedanjih obračunov) bi vsi prispevali sorazmerno višini os. dohodka in ne bi bili "prikrajšani" pri vplačilu prispevkov od plače in posledično pri pokojninah.
KRIZNI PRISPEVEK NA IZDATKE IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA ZA PLAČE, POKOJNINE ITD.
Vladni predlogi v posege plač javnega sektorja bi, po moji oceni, dodatno poslabšali razmerja tako med poklici, kakor tudi znotraj poklicev samih (npr. samo ukinitev dodatka za stalnost predstavlja cca. 10% znižanje osebnega dohodka pazniku, policistu, gasilcu itd. s 25 let delovne dobe). V primeru, da je vlada preučila vse možnosti in ne vidi nobene druge možnosti kot poseči v maso plač javnega sektorja, naj prispevajo VSI, ki dobivajo dohodke iz DRŽAVNEGA PRORAČUNA (ministri, poslanci, funkcionarji, uslužbenci, upokojenci itd.). Predlagam, da se uvede enotni KRIZNI PRISPEVEK za čas krize. Krizni prispevek npr. 5% bi se obračunal in odštel pri: 1. neto osebnem dohodku z vsemi dodatki, ki je višji od minimalne plače, 2. pokojnini, ki je višja od minimalne plače, 3. vseh prevoznih stroških, regresih, malicah itd. 4. drugih izdatkih (npr. avtorske, svetovalne pogodbe itd.). S takšnim pristopom zmanjševanja osebnih dohodkov (krizni prispevek se odtegne od dosedanjih obračunov) bi vsi prispevali sorazmerno višini os. dohodka in ne bi bili "prikrajšani" pri vplačilu prispevkov od plače in posledično pri pokojninah.
KRIZNI PRISPEVEK NA IZDATKE IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA ZA PLAČE, POKOJNINE ITD.
Vladni predlogi v posege plač javnega sektorja bi, po moji oceni, dodatno poslabšali razmerja tako med poklici, kakor tudi znotraj poklicev samih (npr. samo ukinitev dodatka za stalnost predstavlja cca. 10% znižanje osebnega dohodka pazniku, policistu, gasilcu itd. s 25 let delovne dobe v primerjavi z začetnikom). V primeru, da je vlada preučila vse možnosti in ne vidi nobene druge možnosti kot poseči v maso plač javnega sektorja, naj prispevajo VSI, ki dobivajo dohodke iz DRŽAVNEGA PRORAČUNA (ministri, poslanci, funkcionarji, uslužbenci, upokojenci itd.). Predlagam, da se uvede enotni KRIZNI PRISPEVEK za čas krize. Krizni prispevek npr. 5% bi se obračunal in odštel pri: 1. neto osebnem dohodku z vsemi dodatki, ki je višji od minimalne plače, 2. pokojnini, ki je višja od minimalne plače, 3. vseh prevoznih stroških, regresih, malicah itd. 4. drugih izdatkih (npr. avtorske, svetovalne pogodbe itd.). Enako bi moralo veljati tudi za zaposlene v lokalni skupnosti (občine) in podjetjih v državni lasti. S takšnim pristopom zmanjševanja osebnih dohodkov (krizni prispevek se odtegne od dosedanjih obračunov) bi vsi prispevali sorazmerno višini os. dohodka in ne bi bili "prikrajšani" pri vplačilu prispevkov od plače in posledično pri pokojninah.
Najprej naj poudarim, da sem še delovno aktivna, torej nisem upokojenka. Po mojem prepričanju v javnosti vsi prevečkrat posegamo na področje pokojnin. Enkrat za vselej bi morala država jasno razmejiti:
- pokojnine, ki so posledica plačanih prispevkov v preteklosti
( V ta del izplačil nihče nima pravice posegati. Na nek način je to renta na privarčevana sredstva. Torej teh pokojnin nihče ne sme zniževati. To je tako, kot če bi se odločili in bi vsem varčevalcem v neki banki, prihranke zmanjšali za določen %).
- druga izplačila iz pokojninske blagajne, ki niso posledica plačanih prispevkov
(V ta del bi vključila tudi pokojnine, za katere se odločijo zakonci, največkrat vdove, ki iz naslova pokojnine umrlega partnerja, pridobijo pravico do izplačila višje pokojnine. V to kategorijo spadajo tudi vdovski dodatki, regres, državne pokojnine itd.)
Kar se pa tiče zmanjšanja dolga, pa je nujno potrebno zmanjšati javno porabo. Ni pričakovati, da se bo vlada s sindikati uspela dogovoriti, zato bi bila še najbolj pravična odločitev znižanje plač v javnem sektorju za xx %.
V zasebnem sektorju zmanjševanje plač nikoli ni predmet dogovarjan in usklajevanj. Lastniki in uprava se enostano odločijo in maso za plače znižajo!!!!
Edino smiselno bi bilo predlagati sprejem zakona po katerem bi morali tajkuni VRNITI denar. Vsi vemo, da je Zidar v Avstriji takoj plačal kazen, ker je bil obsojen in ni bil pripravljen iti v zapor. Pri nas pa se izgovarjajo na zdravje, denar so prenesli na sorodnike ali v tujino. In kaj naj še mi ubogi davkoplačevalci naredimo? Ja, še malo počakajmo in bomo zopet dokapitalizirali banke (beri: vrgli milijone v bančno luknjo brez dna?!) da si bo bodo tam še naprej delili bajne plače? Naj politiki sebi zmanjšajo plače za 20-30% potem pa naj se spravljajo na ostale!
In kdo je tajkun, in kateri denar naj vrne? Kako bi se glasil tak zakon?
"Vsak, ki je nekaj ukradel, mora to vrniti"? To že imamo (z nekoliko drugačnimi besedami).
a prov razumem predlog, da bil državni proračun v obliki tega davka plačali samo javni uslužbenci oz. zraven njih še upokojenci? Sej veš, da bi tak zakon padel na ustavnem sodišču.... in kaj bo posledica - plačevanje dragih zamudnih obresti, kar je še bolj boleče, tako kot sedanje vračanje pred leti zapadlih plačnih nesorazmerja... državo se sedaj boli glava...
Sem proti, ker je predlog diskriminatoren in zanemarja prihodke vseh tistih, ki so pokradli denar iz gospodarstva (vključno z bankami) in ga po možnosti tudi skrili v davčnih oazah. Oni niso nič prispevali k reševanju krize. Prav tako so nekateri iz gospodarstva še vedno predobro plačani in se jim plače niso znižale čisto nič v času krize (npr. elektrogospodarstvo). Naj tudi oni kaj prispevajo.