Predlagam spremembo 321. člena Zakona o pravdnem postopku. V njem piše, da se sodba izda in razglasi v imenu ljudstva. Ker se ljudstvo oziroma posameznik znotraj ljudstva s sodbo pogosto ne strinja, predlagam, da se sodb več ne izdaja in razglaša v imenu ljudstva. Lahko pa se jih izdaja in razglaša v imenu sodnika ali sodišča.
Če bo predlog prejel vsaj 10 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Določba prvega odstavka 321. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) se glasi: »Sodba se izda in razglasi v imenu ljudstva.« Zadevna določba je emanacija ustavnega načela suverenosti ljudstva, ki ga izraža ključno določilo prvega stavka drugega odstavka 3. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS): »V Sloveniji ima oblast ljudstvo.« Načelo suverenosti ljudstva pomeni, da politična oblast - oblast ljudi nad ljudmi - ni predpostavljena, ampak potrebuje za svoj obstoj in delovanje pravno veljavno legitimacijo, in da slednje ne more utemeljiti nobena druga instanca (Bog, ideologija, zgodovinski cilji, razredni interesi, ipd.), razen ljudstva samega. Drugi stavek drugega odstavka 3. člena Ustave RS, ki se glasi: »Državljanke in državljani jo [oblast] izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.« nadalje izpeljuje načelo suverenosti, v skladu s katerim ljudstvo ni le izvor in nosilec javne oblasti, ampak tudi samo vlada, torej z oblastjo aktualno razpolaga ter jo izvršuje, in sicer neposredno ter z volitvami. Ljudstvo na volitvah neposredno izvoli predstavnike ljudstva, ki v njegovem imenu sprejema ustavo, zakone in druge akte. Iz 3. člena Ustave RS tako tudi jasno izhaja, da tudi sodna oblast pravzaprav izhaja iz ljudstva. To se v samem delu sodišč izraža na več nivojih: sodnike voli državni zbor, ki je predstavnik ljudstva (posredna demokracija), laiki iz vrst "ljudstva" sodelujejo kot sodniki porotniki (bolj pravilno - prisedniki) pri sodnem odločanju. Sodniki, katerih neodvisnost je predpostavka, da se s tem vsakomur zagotovi ustavna pravica do sodnega varstva, so vezani le na Ustavo RS in zakon in ne na všečnost ali odobravanje ljudstva.
Zaradi navedenega je ministrstvo mnenja, da je veljavna ureditev ustrezna in ne načrtuje sprememb 321. člena ZPP v predlagani smeri. Nenazadnje je ureditev tudi primerjalno-pravno primerljiva, npr. v Avstriji in tudi Nemčiji izrekajo sodbe »v imenu ljudstva«.