Predlagam spremembo 321. člena Zakona o pravdnem postopku. V njem piše, da se sodba izda in razglasi v imenu ljudstva. Ker se ljudstvo oziroma posameznik znotraj ljudstva s sodbo pogosto ne strinja, predlagam, da se sodb več ne izdaja in razglaša v imenu ljudstva. Lahko pa se jih izdaja in razglaša v imenu sodnika ali sodišča.
Če bo predlog prejel vsaj 10 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Določba prvega odstavka 321. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) se glasi: »Sodba se izda in razglasi v imenu ljudstva.« Zadevna določba je emanacija ustavnega načela suverenosti ljudstva, ki ga izraža ključno določilo prvega stavka drugega odstavka 3. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS): »V Sloveniji ima oblast ljudstvo.« Načelo suverenosti ljudstva pomeni, da politična oblast - oblast ljudi nad ljudmi - ni predpostavljena, ampak potrebuje za svoj obstoj in delovanje pravno veljavno legitimacijo, in da slednje ne more utemeljiti nobena druga instanca (Bog, ideologija, zgodovinski cilji, razredni interesi, ipd.), razen ljudstva samega. Drugi stavek drugega odstavka 3. člena Ustave RS, ki se glasi: »Državljanke in državljani jo [oblast] izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.« nadalje izpeljuje načelo suverenosti, v skladu s katerim ljudstvo ni le izvor in nosilec javne oblasti, ampak tudi samo vlada, torej z oblastjo aktualno razpolaga ter jo izvršuje, in sicer neposredno ter z volitvami. Ljudstvo na volitvah neposredno izvoli predstavnike ljudstva, ki v njegovem imenu sprejema ustavo, zakone in druge akte. Iz 3. člena Ustave RS tako tudi jasno izhaja, da tudi sodna oblast pravzaprav izhaja iz ljudstva. To se v samem delu sodišč izraža na več nivojih: sodnike voli državni zbor, ki je predstavnik ljudstva (posredna demokracija), laiki iz vrst "ljudstva" sodelujejo kot sodniki porotniki (bolj pravilno - prisedniki) pri sodnem odločanju. Sodniki, katerih neodvisnost je predpostavka, da se s tem vsakomur zagotovi ustavna pravica do sodnega varstva, so vezani le na Ustavo RS in zakon in ne na všečnost ali odobravanje ljudstva.
Zaradi navedenega je ministrstvo mnenja, da je veljavna ureditev ustrezna in ne načrtuje sprememb 321. člena ZPP v predlagani smeri. Nenazadnje je ureditev tudi primerjalno-pravno primerljiva, npr. v Avstriji in tudi Nemčiji izrekajo sodbe »v imenu ljudstva«.
nova24tv.si/niko-kovac-na-laz-postavila-sodna-odlocba/
www.zurnal24.si/slovenija/sodba-v-imenu-ljudstva-a-ljudstvo-do-nje-ne-more-433587
www.domovina.je/sodbe-v-imenu-ljudstva-ki-jih-ljudstvo-ne-sme-videti-bo-golobova-koalicija-omejila-javno-dostopnost-sodb
Pravosodje
Predlog zakona o sodiščih: Sodbe bi še dodatno skrili pred javnostjo
Predlog zakona o sodiščih predvideva, da bi bile javne zgolj tiste sodbe, ki bi jih vrhovno sodišče objavilo na spletu. Dostop do preostalih sodb, vključno z veliko večino prvostopenjskih, pa bi bil javnosti povsem onemogočen. Pred javnostjo bi skrili tudi podatke o plačah sodnikov.
predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8329
Se strinjam, da to sodstvo ki ga imamo ne more soditi v mojem imenu.
Žal gre za komunistično diktaturo manjšine nad večino. Sodbe v imenu ljudstva je potrebno takoj ukiniti, sodnike in predsednike kakršnih koli pravnih ustanov, ki skačejo okoli s titovkami ali drugače poveličujejo komunistične simbole pa deportirati iz države. O tem jasno govori tudi ESČP, ki je v primeru Romunskega državljana odločilo, da so stari aparatčiki v današnjih strukturah vodenja in odločanja nezaželjeni. Sodnike pa obremeniti z odgovornostjo, kazensko in materialno in jih "razbremeniti" trajnih mandatov. Pod sodbe naj se s polno odgovornostjo podpisujejo z imenom in priimkom, kontrolo pa naj nad njiovim( khmmmm) delom izvaja neodvisen-nepristranski organ.
Sodnikom bi za začetek določili poskusno dobo dveh let. V kolikor bi se izkazali, bi dobili na voljo dodatna štiri leta. Potem bi dobili osem let. Po preteku 14 let pa bi jim dali še 16 letni mandat, ki pa ne bi vseboval sodniške imunitete. Temu bi pri 65 letih sledila upokojitev.
Sodba bo pa enaka, če bo v imenu ljudstva ali v imenu sodnika, sodišča, ministrstva...
Zakonodaja je načeloma konsenz ljudstva o dejanjih, ki jih ne odobrava. Sodniki sodijo o tem, a je nekdo kršil zakonodajo, tj. voljo ljudstva. Potemtakem je mnenje posameznika o sodbi nepomembno. Če pa je posameznikov dovolj, da niso zanemarljivo majhen delež družbe, imajo možnost, da spravijo v parlament svoje predstavnike in predlog spremembe zakona, ki določeno dejanje legalizira. Edine izjeme jaz osebno vidim v primerih, ko gre za izrazito diktaturo večine nad manjšino glede stvari, ki večine nikakor ne zadevajo, a tudi to je le moje mnenje, ki je, kot mnenje posameznika, nepomembno.
Iz tega sledi, da je izdajanje sodb v imenu ljudstva popolnoma smiselno.