Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ureditev opuščenih hiš

2385 OGLEDOV 16 KOMENTARJEV

V Sloveniji je veliko opuščenih hiš premalo zaprtih ali sploh niso, zato vanje vdirajo nepovabljeni, pogosto se v njih zbirajo brezdomci in narkomani v nemogočih razmerah. To ni dobro za nikogar, tudi za brezdomce ne. V tujini sem opazila, da so opuščenim hišam zazidana okna v pritličju in prvem nadstropju in imajo posebno močna vhodna vrata. Predlagam ustrezno zakonsko ureditev, da se prepreči propadanje takšnih hiš ter odvrne nevarnost za okolico. Za to naj poskrbijo lastniki, če teh ni mogoče zadolžiti ( z izvršljivo odločbo upravnega organa) pa občina, ki naj za kritje stroškov po zakonu pridobi delno lastninsko pravico na stavbi. Delno lastništvo občine bi lahko pomagalo urediti tudi pogosto zapletena lastninska razmerja v takih hišah, ki jih nihče ne rešuje.

19 glasov

14 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR G golica 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 12. 2014

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Podlago za ukrepanje v zvezi z opuščenimi objekti, kakršni so opisani v predlogu, že ureja Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1). Zakon pri tem loči med objekti, ki predstavljajo nevarne gradnje in med objekti, ki ne predstavljajo nevarne gradnje, imajo pa takšne pomanjkljivosti, ki slabo vplivajo na zunanjo podobo naselja in krajine.

ZGO-1 v točki 13.3 prvega odstavka 2. člena definira nevarno gradnjo kot gradnjo, ki se že izvaja ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njhovo okolico. Za ukrepanje v zvezi z nevarno gradnjo je pristojna gradbena inšpekcija, ki v skladu z 154. členom ZGO-1 v primeru nevarne gradnje ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo takšnega objekta ter odredi, da se na objektu oziroma v delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela, ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani. V primeru ugotovljene nevarne gradnje s strani gradbene inšpekcije je v 181. členu predviden tudi prekršek in kaznovanje z globo, in sicer gre za prekršek investitorja oziroma lastnika nevarne gradnje, pri čemer se razponi glob razlikujejo glede na to, ali je kršitelj pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba takšne osebe ali posameznik kot fizična oseba. Pri prisilnem izvrševanju izrečenih ukrepov in kazni v primeru neprostovoljne izvršitve izrečenih ukrepov gradbene inšpekcije s strani inšpekcijskega zavezanca lahko gradbena inšpekcija uporabi instrument prisilne izvršbe, ki jih omogoča zakon, ki ureja upravni postopek, in instrumentov prisilne izvršbe, vključno s prisilitvenimi kaznimi, ki jih omogoča ZGO-1 v 147. do 149. členu.

Če gre za objekt, ki ima takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine, pa ne gre za nevarno gradnjo, ZGO-1 v 6. členu vsebuje pravno podlago za možnost ukrepanja občine. Na podlagi 6. člena ZGO-1 lahko občina v takšnih primerih zaradi zavarovanja javne koristi zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela. Občina sprejme odlok, v katerem določi območja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti oziroma merila za njihovo določitev ter predvidi oceno njihovih stroškov. V odloku lahko občina predvidi tudi višino sredstev, ki jih bo prispevala za pokritje dela stroškov v zvezi s predvidenimi vzdrževalnimi deli. Na podlagi navedenega odloka pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku. Če je objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, je treba dela izvajati v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo kulturne dediščine. ZGO-1 nadalje določa, da če zavezanec v roku, določenim z odločbo, ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, se opravi izvršba za nedenarno obveznost po drugih osebah v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku. Če občina za izvršbo iz prejšnjega odstavka sama založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, pridobi na objektu, na katerem so se izvedla vzdrževalna dela, zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del. Če se pri izvedbi del, odrejenih z odločbo občine na podlagi neodvisnih strokovnih ocen ugotovi, da ugotovljenih pomanjkljivosti na objektu ni možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, lahko občina izda novo odločbo, v kateri odredi rekonstrukcijo objekta, če pa se ugotovi, da je objekt v takšnem stanju, da pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z rekonstrukcijo objekta, lahko občina odredi odstranitev objekta.

Upoštevajoč dejstvo, da ZGO-1 že vsebuje pravne podlage oziroma uzakonja način ravnanj tako v primeru nevarnih gradenj kot tudi v primeru gradenj, ki slabo vplivajo na videz naselja oziroma krajine, pravno normiranje tega področja ni potrebno, zato ocenjujemo, da je predlog neprimeren za nadaljnjo obravnavo.

Priloge:

Komentarji