2. 12. 2014
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Podlago za ukrepanje v zvezi z opuščenimi objekti, kakršni so opisani v predlogu, že ureja Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1). Zakon pri tem loči med objekti, ki predstavljajo nevarne gradnje in med objekti, ki ne predstavljajo nevarne gradnje, imajo pa takšne pomanjkljivosti, ki slabo vplivajo na zunanjo podobo naselja in krajine.
ZGO-1 v točki 13.3 prvega odstavka 2. člena definira nevarno gradnjo kot gradnjo, ki se že izvaja ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njhovo okolico. Za ukrepanje v zvezi z nevarno gradnjo je pristojna gradbena inšpekcija, ki v skladu z 154. členom ZGO-1 v primeru nevarne gradnje ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo takšnega objekta ter odredi, da se na objektu oziroma v delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela, ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani. V primeru ugotovljene nevarne gradnje s strani gradbene inšpekcije je v 181. členu predviden tudi prekršek in kaznovanje z globo, in sicer gre za prekršek investitorja oziroma lastnika nevarne gradnje, pri čemer se razponi glob razlikujejo glede na to, ali je kršitelj pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba takšne osebe ali posameznik kot fizična oseba. Pri prisilnem izvrševanju izrečenih ukrepov in kazni v primeru neprostovoljne izvršitve izrečenih ukrepov gradbene inšpekcije s strani inšpekcijskega zavezanca lahko gradbena inšpekcija uporabi instrument prisilne izvršbe, ki jih omogoča zakon, ki ureja upravni postopek, in instrumentov prisilne izvršbe, vključno s prisilitvenimi kaznimi, ki jih omogoča ZGO-1 v 147. do 149. členu.
Če gre za objekt, ki ima takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine, pa ne gre za nevarno gradnjo, ZGO-1 v 6. členu vsebuje pravno podlago za možnost ukrepanja občine. Na podlagi 6. člena ZGO-1 lahko občina v takšnih primerih zaradi zavarovanja javne koristi zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela. Občina sprejme odlok, v katerem določi območja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti oziroma merila za njihovo določitev ter predvidi oceno njihovih stroškov. V odloku lahko občina predvidi tudi višino sredstev, ki jih bo prispevala za pokritje dela stroškov v zvezi s predvidenimi vzdrževalnimi deli. Na podlagi navedenega odloka pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku. Če je objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, je treba dela izvajati v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo kulturne dediščine. ZGO-1 nadalje določa, da če zavezanec v roku, določenim z odločbo, ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, se opravi izvršba za nedenarno obveznost po drugih osebah v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku. Če občina za izvršbo iz prejšnjega odstavka sama založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, pridobi na objektu, na katerem so se izvedla vzdrževalna dela, zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del. Če se pri izvedbi del, odrejenih z odločbo občine na podlagi neodvisnih strokovnih ocen ugotovi, da ugotovljenih pomanjkljivosti na objektu ni možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, lahko občina izda novo odločbo, v kateri odredi rekonstrukcijo objekta, če pa se ugotovi, da je objekt v takšnem stanju, da pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z rekonstrukcijo objekta, lahko občina odredi odstranitev objekta.
Upoštevajoč dejstvo, da ZGO-1 že vsebuje pravne podlage oziroma uzakonja način ravnanj tako v primeru nevarnih gradenj kot tudi v primeru gradenj, ki slabo vplivajo na videz naselja oziroma krajine, pravno normiranje tega področja ni potrebno, zato ocenjujemo, da je predlog neprimeren za nadaljnjo obravnavo.
Slišala sem, da "v tujini" velja tole: če je hiša določen čas - menda dve leti - vidno opuščena, jo zaseže država, ki jo proda na dražbi in deponira denar do konca sodnih postopkov med kandidati zanjo. Ko se zmenijo, se denar ustrezno podeli, v hiši pa takrat že zdavnaj živi nekdo drug. In ponekod res ni videti toliko podrtij kot pri nas
Ideja se mi zdi zelo dobra. Verjetno bi v tem primeru marsikdo razmislil, ali se je res vredno po slovenski šegi dvajset let tožariti s polovico žlahte zaradi stare hiše.
Nov način, kako priti do lastnine državljanov.
Opraviti neka zidarska dela in postati solastnik nepremičnine. Verjetno bi zazidava oken stala celo premoženje. Nato bi se spomnili na to, da je potrebno še fasado, ker taka okna zgledajo grdo. Da ne omenim, da je potrebno dobiti dovoljenje za kaj takega tudi gradbeno dovoljenje. Da ne omenjam kulturne dediščine. Ne moreš kar okna pozidat in skazit hiše. Torej celotna vrednost bi lahko presegla vrednost same nepremičnine.
V primeru, da bi nekdo hotel prodati to nepremičnino, takoj naleti na občino, ki je solastnica npr 1/500 dela nepremičnine in kupoprodajni postopki bi trajali in trajali.
Kakšni ljudje pa ste to, da brezdomcem ne privoščite strehe nad glavo? Pa tega bo vedno več. Zaradi zapuščenega psa pa bi se jokali dan in noč.
Morda bi bila bolj na mestu pobuda, kako reševati problem vedno večjega brezdomstva s pomočjo teh zapuščenih hiš, ne pa iskati načine kako se naj občina in država zastonj preko "izmišljenih" davkov prikopljeta do tuje lastnine, ki potem za nizko ceno pristane v rokah ljudi, ki imajo že tako vsega dovolj.
tako je že že hiše takih ki imajo in nmiso reveži propadajo se strinjam da se vzamejo in uredijo, v teh hišah, pa se lahko uredi prostore za brezdomce.Vsekakor zakaj so brezdomci ?
To se lahko zahvalimo državi, parlamentu predsednikom države pred vsem pa Janši saj je to posledica njegovih reform.Prav je da sedi a moral bi viseti !
Vzrok za razpadajoče nepremičnine je država (beri: nesposobne vlade). Večina nepremičnin imajo povsem konkretne pravne lastnike. Če bi zakon o obdavčitvi nepremičnin sestavljala skupina z zdravo kmečko pametjo, ne pa posamezniki s svojimi osebnimi interesi, potem bi bilo propadajočih nepremičnin zelo malo. Koga potem sploh še briga, koliko zakonitih dedičev se ne more dogovoriti o lastništvu. Iz tega naslova bi se državna blagajna malo poredila.
Samo dve vprašanji pred praznikom 1. novembra: Koliko stane najem groba letno? Kaj sledi neplačilu najemnine?
Pogrebni zavodi imajo jasne regulatorje!
Za grob plačujem 37 EUR letne najemnine. Zemljišče je v lasti občine. To pomeni, da če najemnine ne bom plačala, mi bodo prednike pač prekopali.
Vaša primerjava ni na mestu.
Tukaj je govora o praznih nepremičninah, ki jih brez plačila najemnine uporabljajo tretje osebe ("narkomani"). Predlog vladi je, da bi se lastnikom odvzelo del lastništva, kolikor so nepremičnine prazne, neurejene in če so v uporabi brez najemnega razmerja.
Vaš ZA za ta predlog, pomeni, da bi torej tudi občinam bilo potrebno delno odvzeti lastništvo na zemljiščih, če na njih še ni grobov. Namreč, veliko ljudi bi rado obdelovalo zemljo, pa je nima kje...
Z vašim predlogom se ne morem strinjati.
Namreč, nemalo nepremičnin je dolga leta opuščenih, ker glede lastništva potekajo abnormalno dolgi denacionalizacijski in sodni postopki (n.pr. dedovanje, ugotovitev deleža skupnega premoženja i.p.).
Po stvarnopravnem zakoniku (SPZ) na skupni lastnini že po pravnem temelju niso dovoljeni posegi brez soglasja vseh lastnikov. Situacija se torej le še dodatno zaplete in zavleče, kadar obstaja spor v zvezi z lastništvom.
Sama n.pr. že 15 let ne (!) smem uporabljati v naravi nerazdružene ½ solastnega zemljišča, ker je druga polovica že 12 let v postopku izvršbe. Tako že 15 let plačujem davek za polovico zemljišča, ki mi ga ni dovoljeno uporabljati, ker o predmetu (celoti) še niso končani vsi sodni postopki.
Če vas pravilno razumem, za žrtve sodnih zaostankov predlagate še dodatno kršitev njihovih temeljnih ustavnih pravic. In sicer tako, da jim sme občina odvzeti delež premoženja, kolikor se v času predolgotrajnih sodnih postopkov na zemljišču zaseje ambrozija, ali če hišo uporabljajo narkomani i.p.?
Kdo ovira odločbe? Zelo verjetno prestevilni dediči skregani povprek, ki se srečajo prvič na pogrebu ali po zapuščinski razpravi.
Tisti, ki z minimalkami ne moremo dobiti kredita, bi z veseljem vzeli kakšno staro hišo in jo obnovili. Pa bi se naj vlagan material obračunaval kot najemnina.
Zapuščenih hiš je na podeželju recimo veliko...in veliko je mladih, ki bi si radi ustvarili družino, pa ne moreš, ker živiš v eni sobi ali pa ti stanodajalec že na začetku slinasto pove, da otroci in živali v stanovanju niso zaželjeni.
Tudi jaz to podpiram, da se stvari uredijo, je pa potrebno vedet nekaj drugega:
- v naseljih, kjer je lastnik opuščenih hiš recimo družba, podjetje bi lahko razlastninili, stavbo obnovili (če je seveda še dovolj varna) oz. jo podrli, če ne ustreza varnostnim standardom in jo nadomestili z nadomestno gradnjo. Ta mora imeti identično razporeditev, identično velikost in izgled, lahko se uporabi material od prej (zidaki, kamenje...), kar je dobrega, kar pa je dotrajanega (leseni deli) pa se nadomesti z novim.
- težje pa je recimo te stvari urediti na podeželju. Lastnik se preseli v novo hišo, staro hišo pa gloda zob časa. Jaz vidim največji problem v tem, da je potrebno za rušenje imeti ne vem kakšna dovoljenja, pa še plačati povrh vsega. Zato ljudje raje pustijo, da se hiše dobesedno same porušijo.
DavidS, nepremičninski davek to bi verjetno rešil, je pa problem, da je ta davek previsok. Verjamem, da bi se stvari uredile, če ne bi bilo toliko birokracije za rušenje in visok prispevek, da se poruši tisto, kar je funkcijsko neuporabno.
Davek je visok zato, ker država potrebuje denar. Preberite malo predloge na tem portalu, in videli boste, kaj vse ljudje pričakujejo od države.... vsaka stvar nekaj stane.... in država nekje mora dobiti denar za vsa pričakovanja volivcev.
Nepremičninski davek bi bil kar lepa motivacija lastnikom, da nepremičnine uporabljajo ali prodajo nekomu, ki jih bo uporabljal.
Seveda smo morali biti proti....
Kupna moč ljudi se slabša ker nihče ne kupi bi pa potem moral lastnik prodati pod ceno svojo neprimičnino. Hvala lepa raje jo dam brezdomcu, ki mu je država že itak vse pokradla. Temu se reče izsiljevanje na lep način.
Zelo se strinjam. Ljudje so se končno zamislili nad svojimi podivjano ne estetski mi gradnjami in prestevilnimi kvadratnimi metri potrošniške razuzdanosti. Predlog za ta davek je bil preveč napreden za zavrteze zvikendom v planinah in vikendom na morju in deljene lastnine v Dalmaciji Istri in Kvarnerju. Vrhunec skorumpirane mentaliete večinske demokracije.
Podpiram, mogoče bi lahko stavbe, ki propadajo desetletje in več razlastninili in jih oddali v neprofiten najem zainteresiranim, mogoče brez najemnine, le z obveznostjo ureditve stavbe