Problematika priseljevanja/zaposlovanja tujcev in predlogi za izboljšanje
V zadnjih časih beremo veliko o problematiki priseljevanja in zaposlovanja tujcev tako v Sloveniji kot celotni Evropi, ki je glede tega zaradi velikega števila ilegalnih priseljencev v še kako velikih težavah. Beremo tudi o tem, kako se vse več mladih Evropejcev (večinoma priseljencev ali potomcev priseljencev) radikalizira in odhaja v vrste Islamske države, kjer izvajajo marsikatera grozljiva dejanja, v sami Evropi pa se nikakor ne morejo asimilirati tako ali drugače. Ali je mogoče najti dejanske razloge za vse te stvari, ki se trenutno dogajajo na tem področju, in jih s pomočjo predlogov sprememb v sami politiki celo vsaj delno odpraviti?
V današnjih časih delodajalci gledajo vse preveč na to, da bi zaposlili ljudi, ki bi delali za karseda najnižjo možno plačo, da bi tako ostalo več denarja predvsem njim kot direktorjem in ljudem na visokih položajih v podjetju samem. Tujci (recimo Hrvati, Bosanci in Srbi, deloma tudi Madžari, Romuni in Bolgari, ki so nam blizu in imajo, kolikor vem, v svoji domovini nižje plače kot mi v Sloveniji) so pripravljeni vzeti tudi službe s plačami le malce nad minimalno plačo, zato so za delodajalce v teh časih zelo vabljivi v smislu zaposlovanja. Po drugi strani s tem jemljejo dela domačinom in višajo brezposelnost domačinov, kar je že eden od prvih temeljev trenj med domačini in tujimi delavci. Vse to omogoča in še pospešuje tudi schengenski sistem EU s prostim pretokom ljudi na območju EU in odprtimi mejami med državami članicami.
A problem pri tujih delavcih je v tem, da že delajo za dobro države, ko delajo v samem podjetju in pomagajo pri delu za blaginjo države, a po drugi strani so tukaj sami, zato se velikokrat dogaja, da se želijo ali poročiti s partnerjem Slovencem ali Slovenko ali pa pripeljejo v Slovenijo s seboj celotno družino. Ker vidijo, da so razmere tukaj boljše kot v njihovi domovini, skušajo tako ali drugače priti do slovenskega državljanstva tako oni sami kot tudi njihova družina, kar pomeni, da so v resnici ekonomski priseljenci, le ilegalni uradno ne (sicer pa tudi ilegalni ekonomski priseljenci delujejo na enak način, saj želijo čimprej priti do državljanstva). Ko pa enkrat ostanejo brez službe, se dogaja, da začnejo kot brezposelni tako ali drugače bremeniti državo, bodisi če postanejo državljani ali pa imajo v lasti tukaj neko nepremičnino v državi. Prav tako bremeni celotno državo tudi njihova družina, ki jo pripeljejo s seboj, vsaj tisti, ki si ne uspejo dobiti službe.
Drugi problem zaposlovanja tujcev je pa seveda izključno kulturni in po možnosti tudi religiozni. Marsikateri delavci iz tujih držav pripadajo precej drugačnemu narodu po sami kulturi, velikokrat tudi religiji. Marsikateri med njimi tudi dejansko nasprotujejo sistemu našega družbenega sistema in če izgubijo službo ter začnejo bremeniti državo, nato poskušajo priti do drugačnih zaslužkov, predvsem tistih na črno, ki niso navedeni v nobenih uradnih evidencah in dejansko spadajo na področje kriminala in trgovine na črno. Prav tako v tem primeru začnejo še bolj nasprotovati samemu družbenemu sistemu, kar lahko vodi v radikalizacijo tako na verskem kot kulturnem področju, kar lahko rodi nasilje in ogromna trenja, zato ni čudno, da prihajajo v vrste Islamske države v Siriji in Iraku tudi marsikateri mladi borci iz evropskih držav. Pri mladih je to še sploh rizično, ker si v družbi sami niso zagotovili nobenega položaja in se še šolajo, tako da vidijo v tem idejo, da bi si na podlagi tega ustvarili nek položaj v družbi, ne s službo. Veliko je odvisno tudi od vzgoje njihovih staršev, ki lahko ob izgubi službe postanejo dovzetni za radikalne ideje in to z vzgojo prenašajo na svoje otroke. Asimilacija v družbo je tako popolnoma onemogočena, takšni ljudje se še bolj distancirajo od ostale družbe ter si pridobijo somišljenike, s čimer se njihova moč v lastni subkulturi samo še poveča.
Vse bolj so problematični tudi mešani zakoni med priseljenci in domačini. Nekatere subkulture (denimo muslimanska) so lahko zelo nasilne pri medverskih porokah, kar pomeni, da muslimanski del družine nikakor ne sprejme drugega partnerja, če ta ne prevzame islama in se poroči po njihovo. V nasprotnem primeru je na velikem udaru prvi partner, ki mu ne preostane drugega, kot da se popolnoma loči od svojih preveč radikaliziranih staršev in zaživi po svoje in se asimilira v samo družbo ter distancira od svoje izvorne. Problem nastaja tukaj pri tem, da je na udaru celotne svoje bivše skupnosti in dejansko ni povsem varen pred njihovim srdom, saj so denimo ateisti (kaj šele tisti, ki so postali ateisti in se odrekli islamu) v očeh muslimanov v še slabšem položaju kot recimo kristjani in judje kot člani preostalih dveh abrahamskih religij. Pri medverskih porokah je bilo vedno problematično tudi to, na kakšen način se bo vzgajalo otroke, zaradi česar so nekatere religije uvedle nekatere dodatke (npr. kristjan se lahko cerkveno poroči z ateistom ali pripadnikom druge vere, če ta drugi partner ob tem pristane na to, da se otroke vzgaja v krščanski veri, musliman se lahko poroči po zakonih tej vere samo, če je drugi partner član katere od abrahamskih monoteističnih religij (krščanstvo, islam, judaizem) itd.). Ponavadi se v zahodnem svetu zato dogaja, da se v mešanih zakonih, pri katerih je eden od partnerjev musliman, drugi pa ateist ali pripadnik drugih religij, otroci velikokrat vzgajajo kot muslimani, predvsem zaradi tega, ker je islam kot religija glede tega izjemno stroga in prav tako starši tega muslimana še kako pritiskajo na to, da bi bili njegovi otroci prav tako muslimani, medtem ko drugi del družine glede tega ni tako zelo nasilen. Meni osebno se zdi takšna verska nasilnost v 21. stoletju nedopustna in je za moje pojme eden od največjih problemov današnje družbe, a se o njem ne piše toliko v javnosti, ker je vse skupaj bolj skrito očem.
Zaradi vseh navedenih stvari potem trpijo vsi tuji delavci v državi, saj jih ljudje (domačini) dajejo v isti koš kot tiste ljudi istih narodnosti, ki izvajajo nasilje in trgujejo na črno. Če bi v državo prihajali kot tujci le visoko kvalificirani delavci, ki bi izjemno pomagali državi in veliko naredili zanjo, obenem pa težko izgubili službo, bi tudi Slovenci sami precej drugače gledali na tujce; predvsem bi postali bolj zaželeni v družbi sami, saj bi ljudje vedeli, da delajo za njihovo dobro in da jim ne želijo škodovati na kakršenkoli način.
Kako rešiti to problematiko, kakšni so predlogi? Osebno mislim, da bi veliko k vsemu pripomoglo to, da bi se zvišale minimalne plače delavcev na račun visokih plač direktorjev in ostalih ljudi na visokih položajih v podjetju. V sami družbi bi bilo tudi bolje sprejemati dela gradbenih delavcev, čistilk, smetarjev in delavcev v proizvodnji, kar bi se lahko izboljšalo z boljšimi plačami v teh službah in tudi spremembami na področju izobraževanja. Tako bi tudi za domačine postala bolj mamljiva oz. vabljiva delovna mesta, ki so trenutno več ali manj v domeni tujih delavcev, ker za domačine trenutno veljajo za dela, ki naj bi bila pod njihovo častjo, a so v resnici pomembna za blaginjo same države precej bolj, kot si ljudje nasplošno mislijo. Prav tako bi država lahko dala kakšen bonus podjetjem, če bi na takšnih delovnih mestih zaposlili domačine namesto tujih delavcev, s čimer bi država še bolj spodbudila zaposlovanje domačinov in težila k zmanjšanju lastne državne brezposelnosti. Po drugi strani primanjkuje primernih mest za doktorje znanosti in tudi zdravnikov, kar je sicer v prvi meri odvisno od razvitosti države same, a v primeru izboljšanja na področjih gospodarstva, izobraževanja in socialnega dela, pri čemer bi se lahko sredstva iz proračuna v prihodnosti drugače porazdelila, bi se lahko tudi to izboljšalo. Če ne bi bilo dovolj domačih doktorjev znanosti, bi se jih lahko izvozilo iz tujine in bi lahko izjemno pripomogli k dodatnemu razvoju in razvitosti države. Po drugi strani bi se moralo povsem onemogočiti prihod ilegalnih ekonomskih priseljencev brez vizije glede službe v Slovenijo ter jih, kolikor je le mogoče, vrniti nazaj, od koder so prišli. V primeru dodelitve azila in kasneje državljanstva tem ljudem namreč ti izključno bremenijo državo in izvajajo kriminalna dejanja in trgovanje na črno, da bi lahko tukaj preživeli, njihovi pogledi in nazori pa velikokrat postanejo precej skrajni. Nekaj drugega so priseljenci, ki prihajajo sem zaradi tega, ker v njihovi državi divja vojna in so pogoji za nadaljnje bivanje v tamkajšnjih državah za njih postali nevzdržni in zelo nevarni, zato so preprosto prisiljeni v to, da se preselijo, večinoma jih tukaj sprejmejo različni socialni centri. Kljub vsemu takšni ljudje po mojem mnenju ne bi smeli dobiti slovenskega državljanstva, težnja naše zunanje politike pa bi morala biti v tem, da se razmere na njihovem izvornem regionalnem področju izboljšajo in da se nekoč tja lahko vrnejo. Če to ni mogoče, bi lahko dobili delo pri nas kot tuji državljani in bi lahko tako izboljšali svoj položaj, za to jim ne bi bilo treba sprejeti slovenskega državljanstva.
Če bi se izvedli ti predlogi, bi bilo na tem področju storjenega ogromno dobrega. Ni čudno, da se ob trenutnem stanju tako v Franciji kot tudi v Sloveniji in drugod po Evropi dogaja, da porašča število nacionalistov, ki vidijo probleme zaposlovanja tujih delavcev pri nas. Zaradi teh stvari nacionalisti tudi vse bolje kotirajo v politiki, tudi tisti s skrajnimi predlogi, kar bi lahko v prihodnosti prineslo spremembe, podobne tistim iz časa nacizma in fašizma, če do takrat ne bo sprememb. Posledice vsega tega, kar se trenutno dogaja z vsem skupaj, se lahko pokažejo še kako čez nekaj let v prihodnosti (v kakšni Belgiji, Veliki Britaniji in Franciji se denimo kažejo že sedaj, med drugim sem bral, da so v Bruslju v Belgiji ustanovili priseljenci že islamistično stranko in bili na podlagi okoli 25-30% muslimanskega prebivalstva v Bruslju v tej regiji tudi izvoljeni na nekaj političnih položajev, njihov program pa je uvesti šeriatsko pravo (za katerega je sodišče v Strasbourgu že leta 2003 presodilo, da ni kompatibilno z Deklaracijo o človekovih pravicah državljana, ki velja za zahodni svet) ter po možnosti, ko bo čas, Belgijo spremeniti v islamsko državo, kar ni povsem nemogoče, glede na to, da je v Bruslju in Antwerpnu v Belgiji že sedaj najpogostejše ime novorojenčkov Mohamed), ob tem pa prihaja tudi do vseh večjih trenj med političnimi strankami in političnimi ideologijami samimi, saj so nacionalisti izjemno proti priseljevanju, neoliberalci pa to striktno podpirajo; ni čudno, da je skrajni nacionalist Breivik na Norveškem izvedel napad na mladino t. i. neoliberalcev in socialistov, ki tako podpirajo priseljevanje. To področje je trenutno izjemno na udaru v vsakdanjem življenju, zato se mi zdi, da bo potrebno glede tega čimprej uvesti spremembe, preden bo prepozno. Če se bo v prihodnosti vse skupaj končalo s spremembami ali vojnami, bomo še videli.