Problemi znanosti in predlogi za izboljšanje
V zadnjih letih se znanost v medijih predstavlja kot perspektivno področje zaradi visoke zaposljivosti strokovnjakov na področjih. A kaj je tisti problem, zaradi katerega ne prihaja v medije pogosteje? Problem znanosti in raziskav vidim v tem, da je trenutno to kot en zaprt sistem vase, ki sicer od časa do časa pomaga podjetjem, a še vedno večinoma piše akademske članke le za druge znanstvenike same, je torej sama sebi namen. Po mojem mnenju bi morala biti znanost takšna, da bi to področje čimbolj približala ljudem samim in jih za to navdušila, s tem bi se lahko tudi na te študije vpisalo več ljudi. Prav tako bi morala biti bolj odprta za podjetja sama in tudi podjetja bi morala biti precej bolj pripravljena na inovacije in invencije, ki bi jim jih predlagala znanost, ne pa da dela vse po starem in s tem izgublja na konkurenčnosti na samem trgu proti konkurentom. Če bi se znanost bolj približala ljudem, bi bilo zagotovo tudi več člankov o njih v medijih in bi dobila tudi drugačen prizvok pri ljudeh. Tako da to bi bil recimo moj osnovni predlog glede znanosti same, da se čimbolj približa ljudem samim in seveda podjetjem, se odpre svetu in širokim množicam.
Torej, kako izboljšati položaj znanosti v družbi? Trenutno se gleda uspešnost znanstvenika s tem, koliko akademskih člankov na znanstvenem področju napiše in kolikokrat je citiran s strani znanstvenikov iste in podobnih strok, poljudnoznanstveni članki pa v akademskih krogih sploh niso vrednoteni niti v najmanjši meri. To bi se moralo spremeniti do te mere, da bi bile objave v različnih poljudnoznanstvenih revijah in ostalih medijih enakovredne, če ne celo bolj zaželene od člankov v strokovnih revijah, ki je po drugi strani dostopen le ozkemu krogu strokovnjakov (se pa bi moralo ohraniti tudi določen procent člankov v strokovnih revijah, to je jasno). To bi potem prav tako, če ne še bolj, dejansko kazalo obraz tega, koliko je znanstvenik dejansko uspešen, saj bi ob objavah v poljudnoznanstvenih revijah in ostalih medijih naredil veliko tudi za državljane same, ne le za svojo stroko. Ob takšnih spremembah bi tudi znanost postala bolje poznana ljudem samim in bi jih lahko bolj navdušila nad svojim področjem delovanja, kar bi lahko omogočilo tudi večja zanimanja za same naravoslovne študije, pri katerih je trenutno ogromno prostih študijskih mest, da se o zaposljivosti sploh ne govori. Da o tem, kako bi znanstveniki v takšnem primeru postali zanimivi medijem, ki bi tako lahko spremenili delno tudi področja svojega dela, sploh ne govorimo.
Pregledal sem najrazličnejše znanstvene članke z različnih področij in govorijo o mnogo bolj pomembnih in boljših stvareh kot le to, kar se trenutno najbolj pojavlja v medijih (globalno segrevanje, H5N1 in H1N1, vsakoletno cepljenje proti gripi ...). Že samo na področju moje diplome je bilo možno najti precej zanimivih akademskih člankov. Njihov problem je le ta, da ne pridejo v medije ali pa tja zaenkrat nočejo priti, ker so marsikateri preveč strokovno napisani in bi se jih moralo spremeniti na poljudnoznanstven način, medtem ko imajo razni farmacevtski, zeleni in zdravstveni lobiji seveda velik vpliv na same medije, zato posledično potem še poslabšajo zadeve za samo tisto pravo znanost, ki ni le komercialistično usmerjena. To bi se ob predlaganih spremembah, ki sem jih opisal v prejšnjem odstavku, po moje dalo precej dobro spremeniti.
Poljudnoznanstveni članki bi znali še kako popularizirati znanost in ljudem tudi pokazati, s čim se znanost trenutno dejansko ukvarja in kakšni so trenutni trendi v njej. To je večini ljudi (večinoma skoraj vsem razen znanstvenikom samim) trenutno povsem nejasno, zato tudi večinoma ne vedo, s čim se znanost resnično ukvarja, ne poznajo dobro teh poklicev in se zaradi tega raje odločajo za stvari, ki so ogromno v medijih, se o njih govori vsak dan in se s tem prikazujejo kot življenjsko pomembne, čeprav statistike z zaposlivostjo kažejo, da temu ni povsem tako. Mediji iščejo novice o znanosti, to je lepo povedal nekoč tudi Igor E. Bergant v sklopu intervjuja, ko je postal eden od voditeljev Odmevov, a kaj jim to pomaga, če novinarji večinoma niso kvalificirani za to področje in bi morali dejansko sodelovati z znanstveniki samimi. Saj znanstveniki sami res neprestano nekaj objavljajo, ampak le v znanstvenih krogih, tako da te stvari poznajo samo znanstveniki. Prav tako pišejo te članke v tako strokovnem jeziku, da normalni široki množici ljudi dejansko niso dostopni, namesto da bi članke prilagodili v tem smislu, da so vsem ljudem razumljivi, ne glede na to, kakšna so njihova siceršnja znanja. Poljudnoznanstvene revije dokazujejo, da se tudi da. Vedno je možno recimo tudi to, da se določen članek pretvori recimo iz strokovnega v poljudnoznanstvenega, da se ga torej prilagodi širši množici in večjemu številu ljudi. Saj sicer sami znanstveniki, sploh tisti z doktoratom, niso tako zelo slabi pisci, kot se marsikdaj predstavljajo, saj morajo denimo pisati študijsko literaturo za študente, če so profesorji pri določenem predmetu. V primeru poljudnoznanstvenih člankov bi morali nivo še malo spustiti in določene stvari, ki so sicer znanstvenikom in študentom praktično samoumevne, dodatno razložiti. Če bi do pogostejšega objavljanja poljudnoznanstvenih člankov v medijih tega res prihajalo in bi znanstveniki iskali te najbolje zastopane medije tipa RTVSlo, 24 ur, Žurnal, Siol itd. ter za njih pisali poljudnoznanstvene članke, bi postali znani širši množici ljudi in najboljši med njimi bi lahko recimo postali tudi slavne osebnosti, kar se mi zdi recimo precej boljše od tega, kar vidimo zdaj, ko slavne osebnosti postajajo ljudje, ki hodijo v resničnostne šove tipa Kmetija, Big Brother, Gostilna išče šefa itd. V tem primeru bi se lahko tudi poljudnoznanstvene oddaje in dokumentarne filme na televiziji bolje prodajalo kot dosedaj.
Zelo podpiram takšne projekte, kot so Noč raziskovalcev, Hiša eksperimentov v Ljubljani, različni tehnični muzeji (obiskal sem tista v Münchnu in Zagrebu, pri čemer mi je bil sploh tisti v Münchnu (Deutsches Museum von Meisterwerken der Naturwissenschaft und Technik) izjemno dober) in znanstvena središča tipa Nemo v Amsterdamu, ki lahko ljudem izjemno dobro približajo znanost in jih za to tudi navdušijo. Prav tako podpiram potovanja, pri katerih se lahko vidi stvari s področij znanstvenega delovanja podjetij (CERN in ekskurzija v Treibacher Industrie sta se mi zdeli izjemno dobri varianti) in pa tudi delovanja določenih obrtnikov, kot so recimo sirarji, mlekarji, keramičarji, mlinarji, rudarji, fužinarji, ogljarji, parfumerji, vinarji, pivovarji (tu se mi zdi izjemen muzej Heineken Experience v pivovarni Heineken v Amsterdamu), pridelovalci žganih pijač, slaščičarji in podobni, saj so ta področja še kako povezana z znanostjo samo, tudi precej s področjem kemije in kemijske tehnologije. Prav tako se mi je recimo zdelo zelo lepo videti stare mline na veter v kraju Zaanse Schans v bližini Amsterdama, kjer sem si pogledal notranjost mlinov na veter in recimo videl tudi tamkajšnji sistem notranjih drobilnikov, pri čemer imajo tam kolesne drobilnike, ki so pomagali pri mletju različnih vrst začimb in žit za izdelovanje moke. V samem Amsterdamu imajo denimo po drugi strani odprt celo muzej za področje hašiša, marihuane in ostalih izdelkov iz konoplje, saj je na Nizozemskem vse to legalizirano. Te variante so se mi vsekakor zdele ene boljših na mojih potovanjih, ki sem jih izvedel v zadnjih dveh letih, večinoma preko turističnih agencij.
Ampak ti primeri so vsaj v Sloveniji žal bolj izjeme kot pravilo; vse skupaj poteka v premajhni meri, da bi se lahko dosegel želen učinek in bi se znanost dejansko približalo ljudem. Najprej se mora celotna znanost kot sama odpreti ljudem s spremembami v svojih krogih in vrednotenjem poljudnoznanstvenih člankov, videov z eksperimenti in podobno. Če se znanost ne bo odprla ljudem, se tudi povpraševanje medijev po znanstvenikih, ki bi pisali poljudnoznanstvene članke, ne bo kaj bistveno spremenilo. Da ne govorim sploh o tem, koliko bi takšni članki v še večji meri lahko pripomogli k temu, da bi popularizirali samo znanost med mladimi in s tem povečali tudi zanimanje za vpis na različne naravoslovne študije, kjer je trenutno zaposljivost precej boljša kot v ekonomiji, pravu in podobnih stvareh, kjer je diplomantov bistveno preveč glede na povpraševanje trga dela, zato tam ostane toliko brezposelnih. No, priložnost znanosti tu je ogromna in zdi se mi, da je tu še veliko oz. ogromno prostora, da se tole naredi vse skupaj boljše. Upam, da se na koncu tudi uresniči.
Tadej Ojsteršek