11. 12. 2014
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ministrstvo za javno upravo predlagatelju uvodoma pojasnjuje, da ustanovitev pravne osebe javnega prava, torej javne agencije in javnega sklada, ni namenjeno zaposlovanju bivših politikov, kar utemeljujemo z naslednjim:
Status, organizacijo ter naloge in dejavnosti javnih agencij na sistemski ravni ureja Zakon o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02, 51/04 - EZ-A in 33/11 - ZEKom-C, v nadaljevanju ZJA). Javno agencijo se ustanovi zlasti v primeru, ko je treba upravljavsko, nadzorno ali regulatorno funkcijo ločiti od politike resornih ministrstev ali vladnih služb. V skladu z ZJA je javna agencija opredeljena kot statusna oblika osebe javnega prava. ZJA določa, da se javna agencija ustanovi za opravljanje regulatornih, razvojnih ali strokovnih nalog v javnem interesu, če zanje z zakonom ni predvidena druga statusna oblika. Glede kriterijev za ustanovitev javne agencije ZJA vsebuje enako določbo kot ZDU. Javna agencija se torej ustanovi, če je s tem omogočeno učinkovitejše in smotrnejše upravljanje nalog, kot bi bilo v primeru opravljanja upravnih nalog v upravnem organu, zlasti če se lahko upravljanje upravnih nalog v celoti ali pretežno financira z upravnimi taksami oziroma plačili uporabnikov, ali če glede na naravo ali vrsto nalog ni potreben ali primeren neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog. Pomembno je opozoriti tudi na določbo ZJA, po kateri se javna agencija lahko ustanovi le v primeru, ko z organizacijsko obliko organa v sestavi ministrstva ne bi bilo mogoče uresničiti cilja učinkovitejšega opravljanja upravnih nalog v upravnem organu. Podobno tudi Zakon o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08 in 8/10 - ZSKZ-B) ureja javni sklad kot statusno obliko pravne osebe javnega prava, ki jo ustanovitelj ustanovi za izvajanje svoje politike na določenem področju. Javni sklad razpolaga z namenskim premoženjem, ki ga pridobi v last od ustanovitelja, s premoženjem iz drugih virov in opravlja posle po pooblastilu, upnikom pa za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti javnega sklada, če drug zakon ali akt o ustanovitvi javnega sklada ne določa drugače. Javni sklad se ustanovi za spodbujanje razvoja na določenem področju, izvajanje socialne, kulturne, okoljske, stanovanjske, prostorske, kmetijske, naravovarstvene, rudarske ali drugih politik ustanovitelja, poravnavanje dolgoročnih obveznosti ustanovitelja, upravljanje nepremičnin ustanovitelja, spodbujanje ustvarjalnosti v znanosti, kulturi in izobraževanju z dodeljevanjem nagrad, štipendij, šolnin, financiranjem projektov in drugimi oblikami spodbud, izvajanje drugih dejavnosti, določenih z zakonom. Javni sklad lahko ustanovijo država, pokrajina ali občina. Javni sklad v imenu države ustanovi in izvaja ustanoviteljske pravice Vlada Republike Slovenije, v imenu pokrajine ustanovi in izvaja ustanoviteljske pravice svet pokrajine, v imenu občine pa ga ustanovi in izvaja ustanoviteljske pravice občinski svet. Zaposlovanje tako v javnih agencijah kot javnih skladih poteka v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 - popr., v nadaljevanju ZDR-1). ZDR-1 v 6. členu ureja prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov in določa, da mora delodajalec iskalcu zaposlitve pri zaposlovanju ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu s tem zakonom, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških. V primeru kršitve prepovedi diskriminacije je delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava.
Nadalje 25. člen ZDR-1 ureja objavo prostih delovnih mest in določa, da mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, prosta delovna mesta javno objaviti, objava pa mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. V četrtem odstavku istega člena je tudi določeno, da mora delodajalec, ki ima zaposlene delavce za določen čas oziroma s krajšim delovnim časom in zaposluje na prosta delovna mesta za nedoločen čas oziroma s polnim delovnim časom, o prostih delovnih mestih oziroma o javni objavi prostih delovnih mest pravočasno obvestiti delavce na oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca. V skladu z navedenim mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, torej javni sklad oziroma javna agencija vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti, razen v izjemnih primerih, ki jih posebej določa zakon, s čemer se uresničuje ustavna pravica do svobode dela. Dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji pomeni zagotavljanje enakih možnosti pri zaposlovanju in enako dostopnost do izpolnitve pogojev, ki tako enakopravnost omo¬gočajo.
Nadalje Ministrstvo za javno upravo glede zaposlovanja poslovodnih oseb pojasnjuje še, da ZJA v 21. členu ureja postopek javnega natečaja za imenovanje direktorja javne agencije. Javni natečaj za imenovanje direktorja izvede svet javne agencije v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev. Podobno tudi Zakon o javnih skladih v 20. členu določa, da direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj na predlog nadzornega sveta javnega sklada, nadzorni svet pa oblikuje predlog za imenovanje direktorja na podlagi javnega natečaja.
Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo še, da se imajo funkcionarji, ki so opravljali določeno funkcijo, upoštevaje tako 37. člen Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOJF-1, 109/08, 39/11 in 48/12) in 14. člen Zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 2I/91, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 - ZRPJZ, 109/12 in 21/13, v nadaljevanju ZFDO) po prenehanju funkcije pravico vrniti k delodajalcu, kjer so pred nastopom funkcije opravljali delo. Iz navedenega sledi, da se imajo funkcionarji, za katere velja navedena določba in so bili pred nastopom funkcije zaposleni v osebi javnega prava, torej javni agenciji ali javnem skladu, pravico vrniti k bivšemu delodajalcu in nadaljevati z opravljanjem dela.
Upoštevaje navedena pojasnila obstoj in delovanje oseb javnega prava temelji na namenu, zaradi katerega so bile ustanovljene, ne glede na navedeno pa Ministrstvo za javno upravo v okviru naslednje finančne perspektive načrtuje tudi strukturno, funkcionalno in kadrovsko analizo subjektov javnega prava.
Ker je s splošnimi predpisi urejen način zaposlovanja v osebah javnega prava, očitek predlagatelja, da sta obe statusni obliki, torej javne agencije in javni skladi, namenjeni zaposlovanju bivših politikov, ne drži. Dodatno pojasnjujemo še, da je zaposlovanje v javnem sektorju sicer nadzorovano in omejeno, število dovoljenih zaposlitev v javnem sektorju pa se oblikuje glede na sprejete finančne načrte posameznega subjekta in glede na obseg razpoložljivih finančnih sredstev za stroške dela.