Predlogi o notranjih zadevah in znanosti

Predlogi o notranjih zadevah in znanosti

Moje ime je Tadej Ojsteršek in sem pred kratkim diplomiral na 1. bolonjski stopnji na študijskem področju kemijske tehnologije v Mariboru. V zadnjih dneh, ko sem moral urejati razne stvari z zdravstvenim zavarovanjem in vpisom v uradno evidenco brezposelnih oseb na Zavodu za zaposlovanje, pri čemer sedaj aktivno iščem službo, ob tem pa sem moral iti tudi na Center za socialno delo glede plačila obveznega zdravstvenega varovanja in sem moral izpolniti vlogo za upravičenost plačila iz javnih sredstev, se mi je v glavi utrnilo ogromno dobrih domislic, kaj bi morala država spremeniti, da bi se kolikor toliko izboljšala in resnično začela delati za dobro državljanov. Svoje ugotovitve sem zapisal v naslednjih treh blogih (in v njih podal tudi predloge za izboljšanje, nekaj sem jih dodal tudi potem v samih komentarjih):

http://www.rtvslo.si/blog/kemik/zakaj-gre-sloveniji-slabo-in-predlogi-za-izboljsanje/94447

http://www.rtvslo.si/blog/kemik/problematika-priseljevanja-zaposlovanja-tujcev-in-predlogi-za-izboljsanje/94541

http://www.rtvslo.si/blog/kemik/problemi-znanosti-in-predlagane-resitve/94487

Osnovno vodilo vseh blogov je v tem, da se različne skrajne ideologije (kapitalizem, komunizem, socializem, nacionalizem, fašizem oz. nacizem, korporativizem itd.) niso obnesle oz. se ne obnesejo v modernem svetu več zaradi tega, ker so preveč skrajne in ker ima vsaka od njih kakšno svojo luknjo vsaj na enem pomembnem področju delovanja v državi. Zato se mi je zdelo smotrno, da bi se delovalo po skupku različnih ideologij oz. neki novi ideologiji, ki bi vzela vse najboljše iz skrajnih ideologij (recimo konkurenca na trgu in težnja k razvoju iz kapitalizma, socialno področje z izboljšanjem položaja delavcev in boljšim gledanjem na enostavne službe (čistilci, smetarji, delavci v gradbeništvu, proizvodnji itd.) iz socializma in komunizma, težnja k zmanjšanju brezposelnosti domačega prebivalstva na račun manjšega zaposlovanja tujih delavcev iz nacionalizma ipd.). Prav tako pa tu ne bi šlo za to, da je vse skupaj že dokončno, ampak da se upošteva tudi konstruktivne predloge drugače mislečih in se ta skupek po potrebi s časom tudi spreminja in prilagaja času. Tako bi bilo tudi trenj v politiki manj kot trenutno in bi država res lahko delala tiste res pomembne stvari, ne pa da se krega zaradi zgodovine same, ki je že davno minila in je ne gre spremeniti, država pa tone v vse večji in večji dolg. Trenutni problem politike vidim ravno v tem, da vsi ljudje zastopajo preveč skrajna stališča in ne vidijo izven okvirov tega svojega predlaganega političnega sistema, zaradi česar je tudi vse bolj prestavljena rehabilitacija same države s poplačilom dolgov. Takšne ideje z združevanjem različnih skrajnih ideologij v karseda najboljšo celoto mi je dalo branje filozofskih knjig, kjer sem videl te borbe med empiristi-racionalisti, monisti-dualisti-pluralisti-nihilisti, trdimi-mehkimi deterministi-libertarci, teisti-ateisti ipd., kjer sem videl različne skrajne poglede, na koncu pa ugotovil, da tisto najboljše pove v bistvu nekaj srednjega med njimi oz. skupek najboljšega od vsakega posebej.

V mislih imam napisati še blog Problem zastarelosti religij in predlogi za moderniziranje, pri čemer opažam, da je Rimskokatoliška Cerkev morda od vseh religij še dejansko največ naredila za moderniziranje in tudi papež Frančišek dela veliko na tem, edino z znanostjo še ni napravil takšnega kompromisa kot nekoč René Descartes s svojim racionalizmom. A v to moderniziranje je navsezadnje bila RKC tudi prisiljena po 16. stoletju, ko je začela izgubljati vpliv zaradi nastanka protestantizma in sama protireformacija še zdaleč ni bila dovolj za to, da bi spet dobila nazaj svoje vernike, prav tako pa je moderniziranje zanjo nujno, ker jo v modernem svetu zapušča vse več predvsem izobraženih ljudi. Po drugi strani pa islam, ki bi se moral izjemno korenito spremeniti in modernizirati (z ukinitvijo šeriatskega prava, obsodbo skrajnih radikalnih skupin, rešitvijo problema nestrpnosti do tistih, ki so vero zapustili itd.), ker je dejansko z marsičem ostal v srednjem veku, tukaj očitno ne naredi dovolj, ker se ga verniki bojijo zapustiti zaradi določenih radikalcev, ki jim v tem primeru zagrozijo s smrtjo. A če bi se pojavil islamski protestantizem kot odgovor na neodobravanje teh skrajnih in srednjeveških nazorov islama ali pa bi se začelo nasploh dogajati masovno zapuščanje islama na Zahodu, bi se najverjetneje tudi sam islam začel kar hitro modernizirati oz. bi bil v to prisiljen. Budizem se mi je na socialnem področju in iskanju srednje poti in razsvetljenja ter uporu do kastnega sistema v Indiji že od nekdaj zdel dokaj preroški in na nek način precej moderniziran hinduizem, medtem ko ljudje v naših krajih taoizma, konfucionizma in indijskega džainizma ne poznajo ravno najbolje. Judovstvo ima za moje pojme enak problem kot islam s svojo zastarelostjo, zato ob tej trmariji obeh religij pri Izraelcih in Palestincih vidim toliko trenj. Že nasploh so religije, kot sem opazil, iste kot filozofske ideje, saj trdijo več ali manj, da samo one govorijo resnico in imajo samo one prav in nihče drug, zato pa je vedno prihajalo do toliko trenj med njimi, celo med krščanskimi ločinami (uradni Rim proti Koptom, katarom, arijancem že od 4. stoletja oz. nicejskega koncila dalje). Še ena rešitev je spet ustanovitev religije, ki bi pobrala vse najboljše iz različnih religij, a je tu seveda vse skupaj dosti težje kot pri ideologijah. Bo pa religija definitivno obstajala tako dolgo, dokler ne bo uspela znanost podati odgovorov na vsa vprašanja, vključno s tistimi o življenju po smrti, duši, morebitnih večih življenjih in smislu same narave v teleološkem smislu, torej bo najverjetneje prisotna kar skozi celotno človeško prihodnost. No, pa saj navsezadnje sta tudi ateizem in gnosticizem neke vrste religiji oz. ideologiji zase, pa nasploh veliko ideologij deluje tudi zelo podobno kot vere, ljudje pa se jim pridružujejo velikokrat zaradi črednega nagona in potrebe po tem, da jim neka avtoriteta pove, kaj je prav in kaj ne.

Možno bi bilo verjetno napisati tudi še kaj o EU (najbolj zanimivo se mi je zdelo to, da ima prestolnica EU Bruselj že 25-30% muslimanov in da je tam najpogostejše ime novorojenčkov Mohamed) in njeni drži do ZDA in Rusije (meni osebno bi se zdelo tu najboljše delati to, kar je delala Titova Jugoslavija, torej trgovati tako z zahodno kot vzhodno stranjo in imeti korektne odnose z enimi in drugimi), lahko bi se napisalo še tudi kaj o šolanju novinarjev in njihovi usposobljenosti za različna področja (zdi se mi, da državni mediji pišejo v 90% družboslovne stvari in samo 10% naravoslovne), dalo bi se tudi marsikaj napisati o tujini.

Torej, idej je kar nekaj, tu pa ste ljudje v vladi in ostali ljudje, da glede teh idej presodite in jih po potrebi tudi vpeljete v svoj program. Trenutno ne podpiram programa nobene od trenutnih političnih strank, zelo redko se zaradi tega tudi udeležujem volitev, mi je pa vsekakor pomembno, v kakšni državi živim in kako jo izboljšati, zato sem z veseljem pripravljen ljudem deliti svoje teoretične poglede na zadeve in dati tudi nekaj predlogov, ki bi lahko zanimali tudi politike same. Osnovni problem slovenske politike se mi zdi trenutno v tem, da se skrajne ideologije preveč prepirajo med seboj zaradi preteklosti iz 2. svetovne vojne, pa tudi zaradi različnih afer tipa Patria, pri čemer povsem pozabljajo na tiste res bistvene stvari, ki bi jih morali uvajati v državi sami, če bi želeli, da bi se resnično državo rešilo pred še večjim dolgom, kot je trenutno. Zavedam se tudi, da je velik problem države in vlade ravno v tem, da mora sedaj popravljati napake politikov iz preteklosti in odplačevati dolg, ki so ji ga naredili ti politiki, a mislim, da bi lahko s pametnim ravnanjem država resnično veliko naredila za izboljšanje razmer in boljšo blaginjo same države v prihodnosti, če bi se le potrudila in delovala na pravilen način. Sem optimist glede tega, še vedno verjamem, da je Slovenija sposobna ob pravilnem vodenju postati nova Švica. Vladi želim vse najboljše pri njenem delovanju, tako kot slovenski državi nasploh.

Tadej Ojsteršek