Verzija predloga z dne, 20. 9. 2014 | 10:01:57
Prepoved direktne bremenitve komitenta bank za stroške bank povezanih s prejemom sklepa o izvršbi
Pozdrav vsem! Ker očitno nič več ni 'samoumevno' in se večina pravnih nesmislov lahko (uspešno - hvala Bogu) izpodbija pred evropskim sodiščemse predlagam izrecno zakonsko prepoved prakse, ki jo banke sistematično izvajajo (predvsem) nad nemočnim in neozaveščenim prebivalstvom. Tu mislim predvsem na zaračunavanje različnih stroškov, ki jih komitent ni izrecno odobril oziroma se z njimi ni strinjal. Primer je strošek, ki ga banka komitentu zaračuna (in tudi takoj vzame z komitentovega računa), ko prejme od sodišča sklep o izvršbi. V skladu s splošno veljavnimi načeli zalaga vse stroške izvršilnega postopka upnik in ti stroški so opredeljeni tudi v samem sklepu. Razni 'dodatni' stroški, ki jih banke neposredno zaračunajo (in tudi z njimi bremenijo komitenta) z računa komitenta, pa so konstrukt bank, katerih tendenca je izkoriščanje (vnovčenje) svojega položaja in izžemanje imetnikov računov, ki jih banke (tudi na ta način) upravljajo. Izgovor bank in bankam naklonjenih pravnikov o obstoju 'splošnih pogojih', ki so jih banke sprejele in v katere so si banke same zapisale to pravico po mojem mnenju pravno ne vzdrži. Če že, bi banka te stroške morala najprej naprtiti upniku, ki bi jih tudi moral placati, kasneje pa bi jih upnik od dolžnika šele lahko zahteval (nenazadnje, bi morali biti stroški postopka določeni že s sklapom o izvršbi). Takšno neovirano in prosto 'razpolaganje bank' s sredstvi na računih komitentov in direktno 'jemanje' s komitentovih računov je zato po moji oceni popolnoma nesprejemljivo in nezakonito, določila prej navedenih splošnih pogojev pa nična. Drugo pa je vprašanje višine the stroškov. kot primer lahko navedem prometno kazen, ki ji državljan ni poravnal (oziroma ni mogel poravnati zaradi osebne finančne stiske). Najprej izda sklep po novem Carinski urad in pošlje izvršbo banki in komitentu ter zaračuna svojih 25 € za prejem dokumentacije, preučitev dokumentacije, pripravo sklepa, stroške pošiljanja na več naslovov. Zatem banka prejme ta sklap in referent vtipka v elektronski obliki št. sklepa in pritisne 'ukaz' blokirano, za kar banke zaračunajo od 25 do 33 € (kar je nerazumno veliko za tako malo dela in za tako časovno nepotratno delovno operacijo). Če so bančni delavci v povprečju plačani 10€ bruto na uro (referenti, ki to v resnici počnejo pa še manj) to pomeni, da je komitentu zaračunano več kot tri ure dela bančnega referenta za vnosom enega sklepa o izvršbi). To je seveda nemoralno in nesprejemljivo. Zakonodajalec se mora zavedati, da VELIKA večina fizičnih oseb zaide v tovrstne težave ne zaradi tega ker ne želijo plačevati svojih obveznosti temveč iz razloga KER NE MOREJO PLAČEVATI SVOJIH OBVEZNOSTI. In ob vsej tej finančni nesreči posameznika se nanj 'spravi' še cela plejada izkoriščevalcev z najrazličnejšimi prijemi finančnega izžemanja. Vlada se premalo zaveda, da je v VELIKI VEČINI PRIMEROV potrošnik žrtav marketinške mašinerije multinacionalk in pogoltnih trgovcev in jih tako tudi zlahka podleže. Torej zelo lahko pride v situacijo, ko nemočni in naivni potrošnik porabi več kot bi lahko oziroma kot bi smel. Da pa ga zaradi tega še moralno obsojamo (kot neplačnika) pa je svojevrstno licemerstvo. Dejstvo, da je naša država pred leti ukinila državni Urad za varstvo potrošnikov pri Ministrstvu za gospodarstvo, je svojevrsten signal, ki bi misleče (in čuteče) ljudi moral globoko zaskrbeti. Upam, da bo Vlada RS ta predlog sprejela z vso dolžno resnostjo in odgovornostjo in da bo naredila premik v smeri bolj humane družbe in družbe, ki ne dopušča odprtega lova na najbolj nemočne deležnike - potrošnike, komitente, ipd. Hvala za možnost podaje tega predloga! Lep potdrav.
Verzija predloga z dne, 20. 9. 2014 | 10:06:17
Nedotakljivost bančnih računov - razen za zneske, ki so določeni v pravnomočnih sodnih odločbah/
Pozdrav vsem! Ker očitno nič več ni 'samoumevno' in se večina pravnih nesmislov lahko (uspešno - hvala Bogu) izpodbija pred evropskim sodiščem predlagam izrecno zakonsko prepoved prakse, ki jo banke sistematično izvajajo (predvsem) nad nemočnim in neozaveščenim prebivalstvom. Tu mislim predvsem na zaračunavanje različnih stroškov, ki jih komitent ni izrecno odobril oziroma se z njimi ni strinjal ter po drugi strani niso vključeni v pravnomočno sodno odločbo. Primer je strošek, ki ga banka komitentu zaračuna (in tudi takoj vzame z komitentovega računa), ko prejme od sodišča sklep o izvršbi. V skladu s splošno veljavnimi načeli bi moral vse stroške izvršilnega postopka najprej placate upnik in ti stroški bi morali biti opredeljeni tudi v samem Sklepu o izvršbi. Razni 'dodatni' stroški, ki jih banke neposredno zaračunajo (in tudi z njimi bremenijo komitenta) z računa komitenta, pa so konstrukt bank, katerih tendenca je izkoriščanje (vnovčenje) svojega položaja in izžemanje imetnikov računov. Izgovor bank in bankam naklonjenih pravnikov o obstoju 'splošnih pogojih', ki so jih banke sprejele in v katere so si banke same zapisale to pravico po mojem mnenju pravno ne vzdrži. Če že, bi banka za te stroške morala najprej bremeniti upnika, ki bi jih tudi moral placati, kasneje pa bi jih upnik od dolžnika šele lahko zahteval (nenazadnje, bi morali biti stroški postopka določeni že s sklapom o izvršbi). Takšno neovirano in prosto 'razpolaganje bank' s sredstvi na računih komitentov in direktno 'jemanje' s komitentovih računov je zato po moji oceni popolnoma nesprejemljivo in nezakonito, določila prej navedenih splošnih pogojev pa nična. Drugo pa je vprašanje višine the stroškov. kot primer lahko navedem prometno kazen, ki ji državljan ni poravnal (oziroma ni mogel poravnati zaradi osebne finančne stiske). Najprej izda sklep po novem Carinski urad in pošlje izvršbo banki in komitentu ter zaračuna svojih 25 € za prejem dokumentacije, preučitev dokumentacije, pripravo sklepa, stroške pošiljanja na več naslovov. Zatem banka prejme ta sklap in referent vtipka v elektronski obliki št. sklepa in pritisne 'ukaz' blokirano, za kar banke zaračunajo od 25 do 33 € (kar je nerazumno velik strošek za tako malo dela in za tako časovno nepotratno delovno operacijo). Če so bančni delavci v povprečju plačani 10€ bruto na uro (referenti, ki to v resnici počnejo pa še manj) to pomeni, da je komitentu zaračunano več kot tri ure dela bančnega referenta za vnosom enega sklepa o izvršbi). To je seveda nemoralno in nesprejemljivo. Zakonodajalec se mora zavedati, da VELIKA večina fizičnih oseb zaide v tovrstne težave ne zaradi tega ker ne želijo plačevati svojih obveznosti temveč iz razloga KER NE MOREJO PLAČEVATI SVOJIH OBVEZNOSTI. In ob vsej tej finančni nesreči posameznika se nanj 'spravi' še cela plejada izkoriščevalcev z najrazličnejšimi prijemi finančnega izžemanja. Vlada se premalo zaveda, da je v VELIKI VEČINI PRIMEROV potrošnik žrtav marketinške mašinerije multinacionalk in pogoltnih trgovcev in jih tako tudi zlahka podleže. Torej zelo lahko pride do situacije, ko nemočni in naivni potrošnik porabi več kot bi lahko oziroma kot bi smel. Da pa ga zaradi tega še moralno obsojamo (kot neplačnika) pa je tudi svojevrstno licemerstvo. Izredno pomemben moment, ki se ga morate zavedati pa je ta, da je odprtje računa pri (katerikoli) poslovni banki za državljana OBLIGATORNO, zato bi (zgoraj opisane) finančne posledice takšne zakonsko naložene obveznosti morale biti pod posebnim režimom in kontrolo (taktirko) države in ne v absolutni diskreciji poslovnih bank. Dejstvo, da je naša država pred leti ukinila državni Urad za varstvo potrošnikov pri Ministrstvu za gospodarstvo, je svojevrsten signal, ki bi misleče (in čuteče) ljudi moral globoko zaskrbeti. Upam, da bo Vlada RS ta predlog sprejela z vso dolžno resnostjo in odgovornostjo in da bo naredila premik v smeri bolj humane družbe in družbe, ki ne dopušča odprtega lova na najbolj nemočne deležnike - potrošnike, komitente, ipd. Hvala za možnost podaje tega predloga! Lep potdrav.
Verzija predloga z dne, 20. 9. 2014 | 10:11:21
Nedotakljivost bančnih računov - razen za zneske, ki so določeni v pravnomočnih sodnih odločbah/
Pozdrav vsem! Ker očitno nič več ni 'samoumevno' in se večina pravnih nesmislov lahko (uspešno - hvala Bogu) izpodbija pred evropskim sodiščem predlagam izrecno zakonsko prepoved prakse, ki jo banke sistematično izvajajo (predvsem) nad nemočnim in neozaveščenim prebivalstvom. Tu mislim predvsem na zaračunavanje različnih stroškov, ki jih komitent ni izrecno odobril oziroma se z njimi ni strinjal ter po drugi strani niso vključeni v pravnomočno sodno odločbo. Primer je strošek, ki ga banka komitentu zaračuna (in tudi takoj vzame z komitentovega računa), ko prejme od sodišča sklep o izvršbi. V skladu s splošno veljavnimi načeli bi moral vse stroške izvršilnega postopka najprej plačati upnik in ti stroški bi morali biti opredeljeni tudi v samem Sklepu o izvršbi. Razni 'dodatni' stroški, ki jih banke neposredno zaračunajo (in tudi z njimi bremenijo komitenta) z računa komitenta, pa so konstrukt bank, katerih tendenca je izkoriščanje/zloraba (in seveda vnovčenje) svojega položaja ter izžemanje imetnikov računov. Izgovor bank in bankam naklonjenih pravnikov o obstoju 'splošnih pogojih', ki so jih banke sprejele in v katere so si banke same zapisale to pravico po mojem mnenju pravno ne vzdrži. Če že, bi banka za te (svoje!) stroške morala najprej bremeniti upnika, ki bi jih tudi moral placati, kasneje pa bi jih upnik od dolžnika šele lahko zahteval (nenazadnje, bi morali biti stroški postopka določeni že s sklapom o izvršbi). Takšno neovirano in prosto 'razpolaganje bank' s sredstvi na računih komitentov in direktno 'jemanje' s komitentovih računov je zato po moji oceni popolnoma nesprejemljivo in nezakonito, določila prej navedenih splošnih pogojev pa nična. Drugo pa je vprašanje višine teh stroškov. kot primer lahko navedem prometno kazen, ki ji državljan ni poravnal (oziroma ni mogel poravnati zaradi osebne finančne stiske). Najprej izda sklep po novem Carinski urad in pošlje izvršbo banki in komitentu ter zaračuna svojih 25 € za obdelavo dokumentacije, preučitev dokumentacije, pripravo sklepa, stroške pošiljanja na več naslovov. Zatem banka prejme ta sklap in referent vtipka v elektronski obliki št. sklepa in pritisne 'ukaz' blokirano, za kar banke zaračunajo od 25 do 33 € (kar je nerazumno velik strošek za tako malo dela in za tako časovno nepotratno delovno operacijo). Če so bančni delavci v povprečju plačani 10€ bruto na uro (referenti, ki to v resnici počnejo pa še manj) to pomeni, da je komitentu zaračunano več kot tri ure dela bančnega referenta za vnosom enega sklepa o izvršbi). To je seveda nemoralno in nesprejemljivo. Zakonodajalec se mora zavedati, da VELIKA večina fizičnih oseb zaide v tovrstne težave ne zaradi tega ker ne želijo plačevati svojih obveznosti temveč iz razloga KER NE MOREJO PLAČEVATI SVOJIH OBVEZNOSTI. In ob vsej tej finančni nesreči posameznika se nanj 'spravi' še cela plejada izkoriščevalcev z najrazličnejšimi prijemi finančnega izžemanja. Vlada se premalo zaveda, da je v VELIKI VEČINI PRIMEROV potrošnik žrtav marketinške mašinerije multinacionalk in pogoltnih trgovcev in jih tako tudi zlahka podleže. Torej zelo lahko pride do situacije, ko nemočni in naivni potrošnik porabi več kot bi lahko oziroma kot bi smel. Da pa ga zaradi tega še moralno obsojamo (kot neplačnika) pa je tudi svojevrstno licemerstvo. Izredno pomemben moment, ki se ga morate zavedati pa je ta, da je odprtje računa pri (katerikoli) poslovni banki za državljana OBLIGATORNO, zato bi (zgoraj opisane) finančne posledice takšne zakonsko naložene obveznosti morale biti pod posebnim režimom in kontrolo (taktirko) države in ne v absolutni diskreciji poslovnih bank. Dejstvo, da je naša država pred leti ukinila državni Urad za varstvo potrošnikov pri Ministrstvu za gospodarstvo, je svojevrsten signal, ki bi misleče (in čuteče) ljudi moral globoko zaskrbeti. Upam, da bo Vlada RS ta predlog sprejela z vso dolžno resnostjo in odgovornostjo in da bo naredila premik v smeri bolj humane družbe in družbe, ki ne dopušča odprtega lova na najbolj nemočne deležnike - potrošnike, komitente, ipd. Hvala za možnost podaje tega predloga! Lep potdrav.
Verzija predloga z dne, 20. 9. 2014 | 10:24:34
Nedotakljivost bančnih računov - razen za zneske, ki so določeni v pravnomočnih sodnih odločbah/
Pozdrav vsem! Ker očitno nič več ni 'samoumevno' in se večina pravnih nesmislov lahko (uspešno - hvala Bogu) izpodbija pred evropskim sodiščem predlagam izrecno zakonsko prepoved prakse, ki jo banke sistematično izvajajo (predvsem) nad nemočnim in neozaveščenim prebivalstvom. Tu mislim predvsem na zaračunavanje različnih stroškov, ki jih komitent ni izrecno odobril oziroma se z njimi ni strinjal ter po drugi strani niso vključeni v pravnomočno sodno odločbo. Primer je strošek, ki ga banka komitentu zaračuna (in tudi takoj vzame z komitentovega računa), ko prejme od sodišča sklep o izvršbi. V skladu s splošno veljavnimi načeli bi moral vse stroške izvršilnega postopka najprej plačati upnik in ti stroški bi morali biti opredeljeni tudi v samem Sklepu o izvršbi. Razni 'dodatni' stroški, ki jih banke neposredno zaračunajo (in tudi z njimi bremenijo komitenta) z računa komitenta, pa so konstrukt bank, katerih tendenca je izkoriščanje/zloraba (in seveda vnovčenje) svojega položaja ter izžemanje imetnikov računov. Izgovor bank in bankam naklonjenih pravnikov o obstoju 'splošnih pogojih', ki so jih banke sprejele in v katere so si banke same zapisale to pravico po mojem mnenju pravno ne vzdrži. Če že, bi banka za te (svoje!) stroške morala najprej bremeniti upnika, ki bi jih tudi moral placati, kasneje pa bi jih upnik od dolžnika šele lahko zahteval (nenazadnje, bi morali biti stroški postopka določeni že s sklapom o izvršbi). Takšno neovirano in prosto 'razpolaganje bank' s sredstvi na računih komitentov in direktno 'jemanje' s komitentovih računov je zato po moji oceni popolnoma nesprejemljivo in nezakonito, določila prej navedenih splošnih pogojev pa nična. Drugo pa je vprašanje višine teh stroškov. kot primer lahko navedem prometno kazen, ki ji državljan ni poravnal (oziroma ni mogel poravnati zaradi osebne finančne stiske). Najprej izda sklep po novem Carinski urad in pošlje izvršbo banki in komitentu ter zaračuna svojih 25 € za obdelavo dokumentacije, preučitev dokumentacije, pripravo sklepa, stroške pošiljanja na več naslovov. Zatem banka prejme ta sklap in referent vtipka v elektronski obliki št. sklepa in pritisne 'ukaz' blokirano, za kar banke zaračunajo od 25 do 33 € (kar je nerazumno velik strošek za tako malo dela in za tako časovno nepotratno delovno operacijo). Če so bančni delavci v povprečju plačani 10€ bruto na uro (referenti, ki to v resnici počnejo pa še manj) to pomeni, da je komitentu zaračunano več kot tri ure dela bančnega referenta za vnos enega sklepa o izvršbi). To je seveda nemoralno in nesprejemljivo. Zakonodajalec se mora zavedati, da VELIKA večina fizičnih oseb zaide v tovrstne težave ne zaradi tega ker ne želijo plačevati svojih obveznosti temveč iz razloga KER NE MOREJO PLAČEVATI SVOJIH OBVEZNOSTI. In ob vsej tej finančni nesreči posameznika se nanj 'spravi' še cela plejada izkoriščevalcev z najrazličnejšimi prijemi finančnega izžemanja. Vlada se premalo zaveda, da je v VELIKI VEČINI PRIMEROV potrošnik žrtev marketinške mašinerije multinacionalk in pogoltnih trgovcev in jim tako tudi zlahka podleže. Torej zelo lahko pride do situacije, ko nemočni in naivni potrošnik porabi več kot bi lahko oziroma kot bi smel. Da pa ga zaradi tega še moralno obsojamo (kot neplačnika) pa je tudi svojevrstno licemerstvo. Izredno pomemben moment, ki se ga morate zavedati pa je ta, da je odprtje računa pri (katerikoli) poslovni banki za državljana OBLIGATORNO, zato bi (zgoraj opisane) finančne posledice takšne zakonsko naložene obveznosti morale biti pod posebnim režimom in kontrolo (taktirko) države in ne v absolutni diskreciji poslovnih bank. Dejstvo, da je naša država pred leti ukinila državni Urad za varstvo potrošnikov pri Ministrstvu za gospodarstvo, je svojevrsten signal, ki bi misleče (in čuteče) ljudi moral globoko zaskrbeti. Upam, da bo Vlada RS ta predlog sprejela z vso dolžno resnostjo in odgovornostjo in da bo naredila premik v smeri bolj humane družbe in družbe, ki ne dopušča odprtega lova na najbolj nemočne deležnike - potrošnike, komitente, ipd. Hvala za možnost podaje tega predloga! Lep potdrav.