Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Povračilo v proračun

2960 OGLEDOV 14 KOMENTARJEV

Predlagam vladi, da sprejme ukrep, ki naj določa, da vsaka družba, ki je iz proračuna dobila nepovratna sredstav oziroma bila dokapitalizirano iz davkoplačevalskega denarja, v primeru, ko posluje z dobičkom, vrne v proračun 15% čistega dobička in sicer toliko časa, da povrne vsaj 50% dobljenih sredstev iz proračuna.

Popolnoma logično se mi zdi v teh kriznih časih, da če je nekdo dobil pomoč iz proračuna in se je s to pomočjo nekako izvlekel iz težav, da lahko potem pomaga državi in nam občanom da tudi mogoče lažje preživimo te težke čase.

18 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D ddmm 5 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


8. 1. 2015

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Ob pregledu predvidenih javnih razpisov za leto 2015, izhajajoč iz trenutno razpoložljivih sredstev nacionalnega proračuna, ugotavljamo, da bodo novi javni razpisi zgolj v višini cca. 3% financirani z nepovratnimi viri (in še to v večini za zagon oz. mlada podjetja), ostali pa s povratnimi viri (garancije, tvegani kapital, krediti), kar kaže na prehod iz nepovratnih na povratne vire, zaradi česar menimo, da naveden predlog trenutno izgublja na pomenu oz. smiselnosti.

Predlog je vprašljiv tudi zaradi tega, ker s takšnim vračilom ne nagrajujemo uspešna podjetja, ki ustvarjajo dobiček, ampak jih za uspešnost »kaznujemo«, kar pa ne bi mogli reči, da je skladno z usmeritvami in cilji dodeljevanja subvencij. S tem bi zelo verjetno še bolj destimulativno vplivali na ustvarjanje dobička s strani prejemnikov sredstev ter tudi na zmožnost reinvestiranja dobička v razvoj podjetja, širitev itn. Ob tem tudi ne bi bilo možno več pisati o dodeljevanju nepovratnih sredstev, ampak bi bilo potrebno uvesti nov termin, npr.: »pogojno delno povratnih sredstev«, kar menimo, da prav tako ni namen dodeljevanja nepovratnih sredstev. Če bi želeli predlog uvesti, bi ob dolgotrajnem spremljanju prejemnikov povzročili tudi dodatne administrativne obremenitve, tako za dajalce kot tudi prejemnike pomoči, potrebni pa bi bili tudi dodatni posegi v zakonodajo, saj bi sicer terjanje vračila lahko povzročilo tudi dolgotrajne sodne postopke itn.

Ker uvedba predlaganega ukrepa ne spodbuja uspešnosti prejemnikov pomoči in so pričakovani minimalni pozitivni učinki, glede na trenutna izhodišča, predloga ne podpiramo.

Priloge:

Komentarji




  • I Ivan Peter Benko

    Dokapitalizacija ima osnovo v videnju dolgoročne uspešnosti družbe, v katrero država vlaga denložek se lahko spremeni v lastniški deleže, recimo v obliki delnic, toda delnice so špekulativni kapital, katerega vrednost se spreminja. Posledice lahko berete kot investicijska vlaganja, ki so vzrok izgube.

    Predlog bi lahko bil še boljši, če bi vlaganja obravnavali kot posojilo z minimalno obrestno mero. Ročnost posojila bi morala biti osnovana s poslovnimi elaborati, s podpisi oseb, ki zagovarjajo vsebino.

    • D DavidS

      Delnice so špekulativni kapital, če z njimi dnevno trgujete na borzi.

       

      V svoji osnovi pa so delnice lastništvo nad podjetjem. Vrednost podjetja se spreminja v skladu z njegovim poslovanjem, ne pa s trenutno vrednostjo delnice na borzah.

  • z znalček

    Saj podjetje, ki ima dobiček, vrača še precej več kot 15%. (davki)

    • d ddmm

      mislim na čisti dobiček, davki že odvedeni!

  • T Tomaž Terček

    Predlog je nesmiseln. Kdo pa bi hotel prikazovati dobiček, če bi moral potem za to plačati? Rešitev je v tem, da se tovrstna vlaganja države v podjetja popolnoma ukinejo.

    • d ddmm

      se strinjam glede ukinitve!

  • D DavidS

    Če država podjetje dokapitalizira, potem dobi ustrezen lastniški delež v podjetju. Ta lastniški delež lahko kasneje, ko se podjetje postavi na noge, proda.

     

    "Nepovratna sredstva" pa so že po definiciji - nepovratna.

     

    Sicer pa vsako podjetje iz dobička plača še nekoliko več kot 15% v proračun.....temu rečemo davek na dohodek pravnih oseb.

    • d ddmm

      kot sem že nekomu odgovoril - od čistega dobička, ko so davki že odvedeni

      glede nepovratnih sredstvih sem se zmotil, imel sem v mislil le "dokapitalizacije"

    • D DavidS

      Pa vam je jasno da z dokapitalizacijo država postane solastnik podjetja, in ji itak pripada določen del dobička (v skladu z lastniškim deležem)?

       

  • j jagnje

    Simpatičen predlog in razmišljanje v pravo smer a kaj, ko se z nekaj 'manevri' in računovodskim 'prijemom' lahko izkaz uspeha 'sfrizira' na način, da dobička enostavno ni. In potempakem tudi njihve obveznosti, da bi karkoli vračali...

     

    Verjetno bi obstajal in se že našel kak način, da bi se doseglo to, kar predlagatelj predlaga, vendar pa se je potrebno tudi vprašati, ali obstaja interes, da se to regulira... Namreč tisti, ki dobivajo nepovratna sredstva (oziroma so bili z davkoplačevalskim denarjem dokapitalizirani) so (vsaj statistično) nekako 'bolj povezani' z vzvodi oblasti in zakaj bi jim potem ta ista oblast to pridobljeno 'smetano' ogrožala...

     

    Vseeno zelo lepa iztočnica za javno debato!

    • D DavidS

      Če bi bilo to 'friziranje' bilanc tako preprosto, potem nobeno podjetje ne bi izkazovalo dobička.

    • d ddmm

      Res je, da je to naše računovodstvo bolj čudno ampak takšno je.

      Zakaj naj bi se vračalo? Ravno te dni se spet govori, kako bo morala vlada šparati na vseh koncih. Če je država dobra, da firmam pomaga, zakaj ne bi takšne firme, ki splavajo in postanejo dobičkonosne, sedaj pomagala nazaj? Primanjklaj je treba pokriti, vsak evro lahko prav pride.

    • D DavidS

      Kaj je čudnega pri našem računovodstvu?

    • d ddmm

      DavidS ima sicer prav. Naše računovodstvo je kar ok. Problem je bolj verjetno nadzor nad tem. To je tisto kar nekateri mislijo, da se zato da prikazat skoraj karkoli.

       

      Glede dokapitalizacije in s tem da postane delni lastnik. Ok če je tako, zakaj potem država ne proda teh dodatnih deležev lastništva tako da ohrani samo kolikor potrebuje oziroma kolikor je imela pred dokapitalizacijo?