30. 6. 2015
Odziv Ministrstva za javno upravo
V skladu s pravno ureditvijo Republike Slovenije se poslanci v državni zbor volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in ki mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb. Pravico voliti in biti izvoljen za predsednika republike ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, ministre pa imenuje in razrešuje državni zbor na predlog predsednika vlade.
Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da slovenska pravna ureditev glede omejevanja pasivne volilne pravice stoji na izhodišču, da morata biti aktivna (pravica voliti) in pasivna volilna pravica (pravica biti izvoljen) glede pogojev čim bolj izenačeni. Pogoji za uveljavljanje pasivne volilne pravice so, tako kot za aktivno volilno pravico, državljanstvo Slovenije, določena starostna meja in poslovna sposobnost. Za uveljavljanje pasivne volilne pravice torej niso predpisani nobeni strožji oziroma dodatni pogoji, kot na primer da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja ali da zoper njo ni vložena pravnomočna obtožnica. Ustavni in zakonodajni red Republike Slovenije v zvezi s pojmom t.i. instituta neizvoljivosti na določeno funkcijo, takšnih dodatnih pogojev za uveljavljanje pasivne volilne pravice ne pozna.
V zvezi s primerjavo pogojev za kandidiranje za službo v javni upravi s pogoji za izvoljivost na funkcijo opozarjamo, da ta primerjava ni ustrezna, saj za razliko od javnih uslužbencev funkcionarji pridobijo svojo funkcijo, ki je časovno omejena (tj. za mandat), in z imenovanjem oziroma volitvami v Državnem zboru kot splošno predstavniškem telesu (v primeru predsednika vlade in ministrov) ali na neposrednih in splošnih volitvah (v primeru poslancev, predsednika države). Izvolitev funkcionarjev je tako odraz izražene večinske podpore (zaupanja) na volitvah.
S predlogom št. 6138-271 je povezano tudi vprašanje razlogov za prenehanje funkcije funkcionarjev. Razloge za prenehanje funkcije, ki so povezani s kaznivimi dejanji, ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05-UPB2, 20/06-ZNOJF-1, 109/08, 39/11 in 48/12), ki v prvem odstavku 9. člena določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev.
Nadalje v zvezi z vprašanjem omejitve glede opravljanja javnih funkcij pojasnjujemo, da drugi odstavek 82. člena Ustave sicer dopušča zakonsko urejanje prepovedi kandidiranja na volitvah v državni zbor, vendar se volilne pravice ne sme omejiti v nasprotju z načelom sorazmernosti (ki izhaja iz 2. člena v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave). Temu pritrjuje Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi št. U-I-346/02, z dne 10. 7. 2003 .
Nadalje je potrebno upoštevati, da bi bila določitev pogojev za uveljavljanje pasivne volilne pravice v smislu, da oseba ni bila pravnomočno obsojena ali da zoper njo ni vložena pravnomočna obtožnica, v nasprotju z določbami Evropske konvencije o človekovih pravicah. Leta 2005 je Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Hirst proti Združenemu Kraljestvu (št. 2) odločil, da splošna zakonska prepoved pravnomočno obsojenim zapornikom, da volijo na volitvah, ni v skladu s členom 3 Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (Pravica do svobodnih volitev). Iz navedene precedenčne sodbe je možno sklepati, da tudi manj od pravnomočne kazenske obsodbe (položaj obdolžene osebe) zagotovo pomeni kršitev določbe navedenega člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Ministrstvo za javno upravo načeloma podpira sistemsko ureditev krepitve integritete v javnem sektorju in spremembo zakonodaje v tej smeri, vendar je pri tem upoštevaje vse navedeno potrebno zagotoviti, da se v dovolj veliki meri zasleduje ustavno načelo sorazmernosti, ki ga je potrebno dosledno spoštovati pri omejitvah pasivne volilne pravice.