30. 6. 2015
Odziv Ministrstva za javno upravo
V skladu s pravno ureditvijo Republike Slovenije se poslanci v državni zbor volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in ki mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb. Pravico voliti in biti izvoljen za predsednika republike ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, ministre pa imenuje in razrešuje državni zbor na predlog predsednika vlade.
Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da slovenska pravna ureditev glede omejevanja pasivne volilne pravice stoji na izhodišču, da morata biti aktivna (pravica voliti) in pasivna volilna pravica (pravica biti izvoljen) glede pogojev čim bolj izenačeni. Pogoji za uveljavljanje pasivne volilne pravice so, tako kot za aktivno volilno pravico, državljanstvo Slovenije, določena starostna meja in poslovna sposobnost. Za uveljavljanje pasivne volilne pravice torej niso predpisani nobeni strožji oziroma dodatni pogoji, kot na primer da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja ali da zoper njo ni vložena pravnomočna obtožnica. Ustavni in zakonodajni red Republike Slovenije v zvezi s pojmom t.i. instituta neizvoljivosti na določeno funkcijo, takšnih dodatnih pogojev za uveljavljanje pasivne volilne pravice ne pozna.
V zvezi s primerjavo pogojev za kandidiranje za službo v javni upravi s pogoji za izvoljivost na funkcijo opozarjamo, da ta primerjava ni ustrezna, saj za razliko od javnih uslužbencev funkcionarji pridobijo svojo funkcijo, ki je časovno omejena (tj. za mandat), in z imenovanjem oziroma volitvami v Državnem zboru kot splošno predstavniškem telesu (v primeru predsednika vlade in ministrov) ali na neposrednih in splošnih volitvah (v primeru poslancev, predsednika države). Izvolitev funkcionarjev je tako odraz izražene večinske podpore (zaupanja) na volitvah.
S predlogom št. 6138-271 je povezano tudi vprašanje razlogov za prenehanje funkcije funkcionarjev. Razloge za prenehanje funkcije, ki so povezani s kaznivimi dejanji, ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05-UPB2, 20/06-ZNOJF-1, 109/08, 39/11 in 48/12), ki v prvem odstavku 9. člena določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev.
Nadalje v zvezi z vprašanjem omejitve glede opravljanja javnih funkcij pojasnjujemo, da drugi odstavek 82. člena Ustave sicer dopušča zakonsko urejanje prepovedi kandidiranja na volitvah v državni zbor, vendar se volilne pravice ne sme omejiti v nasprotju z načelom sorazmernosti (ki izhaja iz 2. člena v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave). Temu pritrjuje Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi št. U-I-346/02, z dne 10. 7. 2003 .
Nadalje je potrebno upoštevati, da bi bila določitev pogojev za uveljavljanje pasivne volilne pravice v smislu, da oseba ni bila pravnomočno obsojena ali da zoper njo ni vložena pravnomočna obtožnica, v nasprotju z določbami Evropske konvencije o človekovih pravicah. Leta 2005 je Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Hirst proti Združenemu Kraljestvu (št. 2) odločil, da splošna zakonska prepoved pravnomočno obsojenim zapornikom, da volijo na volitvah, ni v skladu s členom 3 Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (Pravica do svobodnih volitev). Iz navedene precedenčne sodbe je možno sklepati, da tudi manj od pravnomočne kazenske obsodbe (položaj obdolžene osebe) zagotovo pomeni kršitev določbe navedenega člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Ministrstvo za javno upravo načeloma podpira sistemsko ureditev krepitve integritete v javnem sektorju in spremembo zakonodaje v tej smeri, vendar je pri tem upoštevaje vse navedeno potrebno zagotoviti, da se v dovolj veliki meri zasleduje ustavno načelo sorazmernosti, ki ga je potrebno dosledno spoštovati pri omejitvah pasivne volilne pravice.
Pozdravljeni
Nesmisleno se mi zdi vse prekrške in kaznovanja oz. pravnomočne obsodbe enačiti.
Nekdo ki je storil hudo kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, bil večkrat nasilen ali pa zaradi odtujitve lastnine večkrat storil večjo gospodarsko škodo, NI isto, kot nekdo, ki je bil lačen in ukradel kos kruha ali pa nekdo, ki je v mladih letih kadil travo.
Torej bistven je razlog in veličina zavestno storjene škode oz. kaznivega dejanja, NE pa to ali je nekdo bil obsojen ali ne.
Zdi se mi smiselno, da se točno regulira katera kazniva dejanja so merilo in v kakšni meri ter naposled ta merila prilagodi standardu ter pravilom zaposlovanja v javnem sektorju glede na delavne naloge, ki jih oseba opravlja znotraj javnega sektorja; (v kolikor temu še ni tako).
Na primer: če je oseba v mladosti kadila travo in bila obsojena zaradi njenega posedovanja, še ne pomeni, da ni smiselno, da se kasneje zaposli v javni upravi na delovno mesto vratar ali minister in, da dela ne bo opravljala kvalitetno. V kolikor pa je nekdo bil večkrat pravnomočno obsojen zaradi tatvine, pa se seveda ne zdi preveč smiselno, da se takšno osebo zaposli v javnem sektorju kot varnostnika ali ministra.
Kar se tiče tega predloga vladi pa seveda: Če je in ker je poslanec pravnomočno obsojen na kaznivo dejanje (menda povezano s koruptivnostjo), recimo gospodarski kriminal ipd, se zdi logično, da dela ne bi smel opravljati. Za poslance se zdi logično, da bi naj bi veljala celo strožja pravila, ker so javne osebnosti, ki delujejo v imenu dravljanov in s tem tudi vzgled.
lp
A to se vam pa zdi pošteno, da je nekdo po krivem, na osnovi sodnega konstrukta kaznovan??? In potem zahtevate od take osebe potrdilo o nekaznovanosti??? Vsi tako misleči raje vrnite rdeče knjižice in pojdite vprašat na evropska sodišča zakaj zavrača sodbe slo sodišč in nalaga odškodnine, ki jih je potrebno plačati oškodovancem takih sojenj iz PRORAČUNA !!!
Verniki Sv. Janeza, združite se. Spontani shod v podporo mučeniku bo v petek ob 18h pred parlamentom.
A se tebi zdi pošteno, da me je sodnik obsodil zaradi prekrška ki ga je storil nekdo drug, jaz sem pa bilob vozniško in še kazen plačal? A je to pošteno? Pa še tri mesece ne smem voziti! A je to pošteno? POkvarjen sodnik in pokvarjeni policaji so izvršili popoln konstrukt in me obsodili po krivem!
Zakon bi moral veljati za vse. Za tiste, ki so pravično dobili kazen, kot za tiste, ki so jo dobili neupravičeno.
Drugače je ta papir brez pomena.
Svojo nedolžnost je potrebno dokazati po pravni poti.
Predvidevam, da je nekaj primerov neupravičeno kaznovanih, iz takšnih ali drugačnih zakonov, vendar pravila morajo veljati za vse.
Če se nekdo ne more zaposliti niti kot vratar v javni upravi, ker je bil nekoč davno kaznovan, zakaj bi lahko nekdo drugi bil z isto kaznijo minister ali poslanec v isti stavbi?
In če je nekdo vratar in mora odsedeti kazen v zaporu, zakaj lahko nekdo drug med prestajanjem kazni cele dneve dela v službi in hodi v zapor samo prespati?
En dan zapora enega zapornika stane davkoplačevalce preko 80€. Poleg tega pa nas stane tudi izplačilo osebnega dohodka v primeru, da ta "zaprta oseba" dela.
Ne samo to o nekaznovanosti, potrebno je uvesti tudi sledeče. Ker v tej državi med politiki in javnimi uslužbenci ni morale, ni etike, skorumpiranost in pokvarjenost ne pozna meja, je potrebno obvezno za vse službe, ki se dobijo s kandidiranjem (npr. predsednik, poslanec, minister, župan, ...), uvesti NAJVEČ en mandat (povsod 4 letni) v državni službi. Ko je nekdo bil plačan iz proračuna en mandat, nima nikjer več možnosti biti prisesan na državni denar. Posebej to velja za najvišje položaje, predsednik države, premier, minister, poslanec, itd. Za izkoreninjenje gnilobe iz te države je namreč potrebno učinkovito sredstvo in pa čas.
Težava pri obsojencih na voljenih funkcijah ni, da so obsojeni, ampak da so jih ljudje sploh izvolili.
Torej nekdo, ki je bil kaznovan zaradi neke malenkosti, ne more biti na primer hišnik v zdravstvenem domu?
To velja že sedaj. (Razen za Janšo).
Ne bo držalo...za zaposlitev v javnem sektorju nekaznovanost ni pogoj.
Na nekaterih delovnih mestih seveda je, na drugih pač ne.
Bistveno bi bilo, da morajo biti nekaznovani tisti na najvišjih oz. najbolj odgovornih pozicijah in pa vsi politiki.
V predlogu piše drugače.