Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Brez dobičkov v JAVNIH PODJETJIH

3110 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Popolnoma nedopustno (nemoralno) in v nasprotju z namenom in funkcijo javnih podjetij je, da zakon dopušča situacijo, ko lahko javna podjetja ustvarjajo in prikazujejo dobiček ter (si) na tej osnovi tudi izplačujejo nagrade organom upravljanja javnih podjetij.Javno podjetje bi v primeru, da se pri zaključku letnega obračunskega obdobja izkaže, da prihodki presegajo odhodke, moralo storiti naslednje:1. Takoj vrniti celoten presežek prihodkov nad odhodki posameznega letnega obračunskega obdobja v proračun RS (ali v predviden poseben državni sklad, ali pa - kar bi bilo še najbolj prav - uporabniku storitev v obliki letnega dobropisa);2. Takoj ustrezno prilagoditi (znižati) cene svojih storitev (v skladu s finančno simulacijo) na način, da se bo ob koncu naslednjega obračunskega obdobja višina prihodkov kar najbolj približala višini odhodkov;V nasprotnem primeru, in sicer da v posameznem letu odhodki presežejo prihodke (=JP ustvari minus), krije razliko proračun RS, vendar ga mora javno podjetje v naslednjem obračunskem obdobju tudi vrniti v proračun RS (torej JP v naslednjem obdobju zviša cene storitev na način, da prilagodi višino predvidenih prihodkov s pričakovanimi odhodki ter vkalkulira še izgobo iz preteklega obračunskega obdobja);Zaradi (povečini) monopolnega značaja javnih podjetij predstavlja obstoječi sistem omogočanje direktne kraje denarja državljanov, ki uporabljajo in plačujejo storitve tistega javnega podjetja, ki ustvarja 'dobiček' in na tej osnovi izplačuje nagrade organom upravljanja.Predlog: TAKOJŠNJE UKREPANJE

17 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR J jagnje 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


24. 12. 2014

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Družbe, ki sodijo v delovno področje Ministrstva za infrastrukturo so: ELES,d.o.o. sistemski operater (skrajšano ime: ELES, d.o.o.), Borzen operater trga z elektrikod.o.o. in SODO distribucijski operater d.o.o. (skrajšano firma: SODO d.o.o.).

Vse tri družbe so v 100% lasti Republike Slovenije, upravljalsko funkcijo pa opravlja Vlada Republike Slovenije.

Vse tri družbe opravljajo dejavnost s področja energetike in jo izvajajo kot obvezno gospodarsko javno službo. Osnovo za tako organizacijsko obliko, daje Zakon o gospodarskih javnih službah, ki določa, da se z gospodarskimi javnimi službami zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu.

Javno podjetje se ustanovi v primeru, ko gre za dejavnost večjega obsega in jo je možno opravljati kot profitno. Ustanovitelj določa pogoje za opravljanje dejavnosti in določa ceno ter tarifo za uporabo javnih dobrin ter sprejema poslovno poročilo, obračune in zaključni račun javnega podjetja. Javno podjetje se organizira v eni od oblik kapitalskih družb (d.d. ali d.o.o.) in se zanj glede statusnih vprašanj in poslovanja družbe uporablja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD).

Borzen d.o.o. in SODO d.o.o. sta koncesionarja, v družbah, ki ju je ustanovila Republika Slovenija in jima podelila koncesijo za opravljanje dejavnosti. Vse pravne osebe, ki opravljajo dejavnost gospodarskih javnih služb, morajo imeti revidirane letne računovodske izkaze v skladu z zakonom. Pri reviziji se ugotavlja tudi namenskost, učinkovitost in racionalnost uporabe proračunskih sredstev.

Pri izvrševanju premoženjskih pravic, ki jih ima Vlada, je v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, tudi pravica do bilančnega dobička, ki ga ustvari družba in na skupščini sprejema poslovne odločitve, ki so med drugimi : - odločanje o uporabi bilančnega dobička, - dajanje soglasij k poslovnim odločitvam, - sprejemanje ali seznanitev z letnim dobičkom, - odloča o reviziji.

Vlada pri izvrševanju upravljalske funkcije lahko družbo tudi statusno preoblikuje oziroma sprejme odločitev o prenehanju delovanja družbe.

Na skupščinah družb v letu 2014 je vlada v vlogi skupščine družbe sprejela naslednje odločitve glede izplačil dobička:

•741.000,00 EUR - Borzen, d.o.o.(skupščina dne 7.7.2014, izplačano 30% celotnega bilančnega dobička ) •9.062.990 EUR - ELES d.o.o. (skupščina dne 3.9.2014, izplačan celotni bilančni dobiček poslovnega leta 2013) •1.000.000 EUR - SODO d.o.o.(skupščina dne 13.11.2014, izplačano 30,7% celotnega bilančnega dobička)

Iz opisanega je razvidno da je Vlada RS dobiček ustrezno razporejala, kot predlaga predlagatelj v točki 1.

Cene storitev nadzira lastnik. SDH d.d. je že v preteklosti sprejel priporočila upravljalca (takrat AUKN). V teh 13 priporočilih se urejajo različna področja , med njimi tudi uvedba kazalnikov za ELES in distribucijske družbe, s čimer se ureja nadzor in spremljanje cen - prav to kar predlaga predlagatelj v točki 2. Nad to dejavnostjo bdi tudi Agencije za energijo, kot samostojna in neodvisna inštitucija.

Ker poslujejo družbe kot kapitalske družbe (d.o.o) imajo člani uprav in nadzornih svetov pravico do plačila nadomestil, če je tako določeno v njihovih ustanovitvenih aktih. Vse tri družbe imajo direktorja – individualni poslovodni organ. Nadzorni sveti pa imajo v Borzen d.o.o. in SODO d.o.o. po tri člane, v ELES- u d.o.o. pa ima nadzorni svet šest članov.

Na podlagi povedanega menimo, da je organizacija opisanih treh podjetij primerna, nadzor in regulacija cen primerno urejena, vodenje in nadzor pa urejen v skladu s predpisi in priporočili, ki urejajo to področje.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 20. 9. 2014 | 09:36:32

Brez dobičkov v JAVNIH PODJETJIH

Popolnoma nedopustno (nemoralno) in v nasprotju z namenom in funkcijo javnih podjetij je, da zakon dopušča situacijo, ko lahko javna podjetja ustvarjajo in prikazujejo dobiček ter (si) na tej osnovi tudi izplačujejo nagrade organom upravljanja javnih podjetij. Javno podjetje bi v primeru, da se pri zaključku letnega obračunskega obdobja izkaže, da prihodki presegajo odhodke, moralo storiti naslednje: 1. Takoj vrniti celoten presežek prihodkov nad odhodki posameznega letnega obračunskega obdobja v proračun RS (ali v predviden poseben državni sklad); 2. Takoj ustrezno prilagoditi (znižati) cene svojih storitev (v skladu s finančno simulacijo) na način, da se bo ob koncu naslednjega obračunskega obdobja višina prihodkov kar najbolj približala višini odhodkov; V nasprotnem primeru, in sicer da v posameznem letu odhodki presežejo prihodke (=JP ustvari minus), krije razliko proračun RS, vendar ga mora javno podjetje v naslednjem obračunskem obdobju tudi vrniti v proračun RS (torej JP v naslednjem obdobju zviša cene storitev na način, da prilagodi višino predvidenih prihodkov s pričakovanimi odhodki ter vkalkulira še izgobo iz preteklega obračunskega obdobja); Zaradi (povečini) monopolnega značaja javnih podjetij predstavlja obstoječi sistem je omogočanje direktne kraje denarja državljanov, ki uporabljajo in plačujejo storitve tistega javnega podjetja, ki ustvarja 'dobiček' in na tej osnovi izplačuje nagrade organom upravljanja. Predlog: TAKOJŠNJE UKREPANJE

Verzija predloga z dne, 20. 9. 2014 | 10:13:52

Brez dobičkov v JAVNIH PODJETJIH

Popolnoma nedopustno (nemoralno) in v nasprotju z namenom in funkcijo javnih podjetij je, da zakon dopušča situacijo, ko lahko javna podjetja ustvarjajo in prikazujejo dobiček ter (si) na tej osnovi tudi izplačujejo nagrade organom upravljanja javnih podjetij.Javno podjetje bi v primeru, da se pri zaključku letnega obračunskega obdobja izkaže, da prihodki presegajo odhodke, moralo storiti naslednje: 1. Takoj vrniti celoten presežek prihodkov nad odhodki posameznega letnega obračunskega obdobja v proračun RS (ali v predviden poseben državni sklad); 2. Takoj ustrezno prilagoditi (znižati) cene svojih storitev (v skladu s finančno simulacijo) na način, da se bo ob koncu naslednjega obračunskega obdobja višina prihodkov kar najbolj približala višini odhodkov; V nasprotnem primeru, in sicer da v posameznem letu odhodki presežejo prihodke (=JP ustvari minus), krije razliko proračun RS, vendar ga mora javno podjetje v naslednjem obračunskem obdobju tudi vrniti v proračun RS (torej JP v naslednjem obdobju zviša cene storitev na način, da prilagodi višino predvidenih prihodkov s pričakovanimi odhodki ter vkalkulira še izgobo iz preteklega obračunskega obdobja); Zaradi (povečini) monopolnega značaja javnih podjetij predstavlja obstoječi sistem omogočanje direktne kraje denarja državljanov, ki uporabljajo in plačujejo storitve tistega javnega podjetja, ki ustvarja 'dobiček' in na tej osnovi izplačuje nagrade organom upravljanja. Predlog: TAKOJŠNJE UKREPANJE

Komentarji