27. 10. 2014
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Analiza obstoječega stanja
V skladu z obstoječo ureditvijo lahko brezposelne osebe pod določenimi pogoji brez vpliva na njihov status zaradi pridobivanja dodatnih dohodkov opravljajo določena začasna ali občasna dela, in sicer na podlagi sklenjenih pogodb civilnega prava, ki jih ureja Obligacijski zakonik - OZ (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo)
67. člen Zakona o urejanju trga dela – ZUTD (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12-ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13 in 32/14-ZPDZC-1) določa znižanje denarnega nadomestila zaradi pridobivanja dohodkov iz dela. Denarno nadomestilo se zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200 eurov. Kot dohodek iz dela se šteje vsak dohodek iz katerega koli pogodbenega razmerja, na podlagi katerega zavarovanec opravi fizično ali intelektualno delo, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela. Kot dohodek iz dela se šteje tudi dohodek za opravljeno delo oziroma storitev prokurista ali za vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba. Denarno nadomestilo se zavarovancu zniža za 50 odstotkov dohodka iz dela, ki presega znesek iz prvega odstavka tega člena. Če zavarovanec preživlja mladoletne otroke, se denarno nadomestilo za vsakega otroka poveča za deset odstotkov polnega zneska denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ne bi ustvaril dohodka iz dela, vendar največ do polnega zneska denarnega nadomestila. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se znižanje ne izvede, če bi bilo denarno nadomestilo treba znižati za manj kot 20 eurov.
Če že ob prijavi in uveljavitvi zahtevka za denarno nadomestilo obstaja podlaga za izplačilo dohodka iz dela, je zavarovanec o njej dolžan obvestiti zavod ob prijavi, sicer pa v roku treh dni po nastanku. O opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo je zavarovanec dolžan sproti obveščati zavod. Denarno nadomestilo se zavarovancu zniža v mesecu, v katerem je prejel plačilo za delo, oziroma v naslednjem mesecu po prejetem plačilu, če obvestila o prejetem plačilu ni več mogoče upoštevati pri obračunu denarnega nadomestila za tekoči mesec. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri zadnjem obroku denarnega nadomestila, do katerega je upravičen zavarovanec, znižanje opravi že na podlagi dogovorjenega plačila za opravljeno delo. Zavod plačuje zavarovancu, ki je pridobil dohodke iz dela, prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti od osnove pred zmanjšanjem denarnega nadomestila. Zavarovancu, ki ne ravna v skladu z določbami tega člena, preneha pravica do denarnega nadomestila in mora vrniti neupravičeno prejete zneske denarnega nadomestila.
ZUTD v členih od 25 do 27 kot eno izmed storitev, ki jih na trgu dela zagotavlja Zavod RS za zaposlovanje kot eden od izvajalcev ukrepov države na trgu dela, ureja institut posredovanja zaposlitve. Posredovanje zaposlitve se izvaja z namenom usklajevanja ponudbe in povpraševanja po delavcih na trgu dela v Sloveniji in ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji, obsega pa aktivnosti iskanja primerne ali ustrezne zaposlitve iskalcu zaposlitve in napotitev iskalca zaposlitve k delodajalcu ter aktivnosti iskanja ustreznega ali primernega delavca za delodajalca. Storitev izvajajo Zavod RS za zaposlovanje in drugi izvajalci, ki za opravljanje storitve v skladu z določbami ZUTD pridobijo koncesijo.
Storitev se izvaja ob upoštevanju izobrazbe ali poklica, delovnih izkušenj in usposobljenosti iskalca zaposlitve, na ozemlju Republike Slovenije pa se zagotavlja brezposelnim osebam in prijavljenim iskalcem zaposlitve, za države EU, EGP in za Švicarsko konfederacijo pa tudi drugim iskalcem zaposlitve.
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost
Posredovani predlog ocenjujemo kot neskladen s splošnim ciljem postopne odprave segmentacije na trgu dela, ki jo med ostalim povzročajo tudi učinki (čedalje bolj razširjenega) dela po sklenjenih pogodbah civilnega prava kot najbolj tipične začasne oblike dela. Cilj države, ki preko Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod) kot osrednje institucije in glavnega izvajalca ukrepov na trgu dela zaradi pomoči brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve izvaja določene na zakonu utemeljene in s konkretnimi programi podprte ukrepe, namreč ne more biti v zagotavljanju posredovanja začasnih ali občasnih del brezposelnim osebam, saj je njihov glavni cilj zaposlitev, ki zagotavlja določeno stopnjo socialne varnosti in v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko zavarovanje, postopno izpolnitev pogojev za starostno upokojitev, česar pa delo po pogodbah civilnega prava ne more omogočati. Ob upoštevanju zgoraj citirane veljavne zakonodaje lahko brezposelne osebe, ne glede na starostno kategorijo in kljub upravičenosti do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, že sedaj pridobivajo dodatne dohodke, v kolikor z delodajalcem oziroma naročnikom sklenejo ustrezno pogodbo civilnega prava.
Ob upoštevanju navedenega in zaradi slabih izkušenj na področju študentskega dela, ki je skozi leta izvajanja povzročilo precejšen upad zaposlitvenih možnosti študentov po zaključku študija, na trgu dela pa nelojalno konkurenco iskalcem zaposlitve (sprememba področja študentskega dela je ena izmed poglavitnih zavez Republike Slovenije EU v okviru izvajanja reformnega programa), menimo, da s strani države ne bi bilo smiselno s predpisi omogočati ali zagotavljati ustanavljanje novih posrednikov začasnih oblik dela. Res je sicer, da se pobudnikov predlog nanaša na starejše brezposelne osebe, ki so (večinoma) težje zaposljiva kategorija prebivalstva, vendar pa je naloga države na tem področju predvsem v oblikovanju, sprejemanju in izvajanju takšnih programov aktivne politike zaposlovanja, ki spodbujajo delodajalce k zaposlovanju starejših brezposelnih oseb; slednje se, kot že pojasnjeno, na podlagi sklenjenega delovnega razmerja vključijo v obvezno pokojninsko zavarovanje in na tak način dosežejo potrebno zavarovalno dobo za starostno upokojitev, kar pa jim delo na podlagi sklenjenih podjemnih ali avtorskih pogodb ne omogoča. Posredovani predlog tudi v ničemer ne razbremenjuje zavoda, saj slednji v skladu z ZUTD brezposelnih oseb že sedaj ne napotuje na opravljanje začasnih del na podlagi sklenjenih pogodb civilnega prava.
Očitno nekateri ne znajo brati. Očtino tudi na Ministrstvu ne. Predlog namreč govori zgolj o enem servisu, torej enem senior servisu, ne pa več servisih.
Predlog vladi je jasen klic državi, da se ne usmerja predvsem k mladim, temveč, da je aktivnejša v zagotavljanju pogojev za zaposlitev tudi starejših ljudi. Dejansko ZRSZ in država odločno premalo stori za večje možnosti zaposlovanja nasploh, ne samo mladih. Namreč ključen problem nezaposlenosti je v pomanjkanju konkretnega znanja, v kar recimo ZRSZ ne vlaga skoraj nič oz. izrecno premalo, saj tudi sami ne zaposlujejo primernih strokovnjakov. ZRSZ je zgolj preslikava zastarele kapitalistične miselnosti delovanja dela politike, tako tudi njihovi rezultati dela že desetletja niso vspodbudni. Prekonstruiranje delovanja ZRSZ ali ukinitev bi bila smiselna in s tem se strinja veliko ljudi.
Eden od glavnih razlog za to je po moje tudi to, da se ljudi ne izobražuje tam, kjer se želijo izobraževati in tako, da bodo zaposljivi, tako, da jih bo gospodarsko okolje potrebovalo. Brezplačno oz. ali s pogojem, da se izobraževanje oddela ali sredstva postopoma vrne, ko bo izobraženi po izobrazbi delo dobil.
Mnoge generacije lahko prepustimo slabemu delu predhodnih odločitev in se usmerjamo zgolj k mladim, toda to ne bo dovolj, rezultate tega lahko vidimo že sedaj, še slabši pa še pridejo. Mladi ne živijo ločeno odstraslih ali obratno.
V kolikor država oz. skupnost ni pripravljena vlagati v ljudi, tudi v ljudi, ki jih je (izobraževalni) sistem zafural in ne samo mladih, ne more pričakovati primernih družbenih rezultatov. Vlaganje v človeka je poglavitno, v kolikor želimo dobro skupno prihodnost. Je ključno.
Ni dovolj le to, da ena skupina vleče drugo skupino, temveč se je smiselno ukvarjati z vsemi segmenti družbe.
lp
Sicer pa, takšne stvari je zelo lepo urejal zakon o malem delu, ki ga je bilo treba uničiti na referendumu....
Namesto da bi ukinili študentske servise, bi dodajali še nove? Pa saj niste resni -.-
se strinjam z vami, moj namen ni bil podpirati servise in študentsko delo, če se študentski servisi ukinejo bo vse delo, ki se ponuja študentom na voljo brezposelnim....
Pozdravljeni
Podpiram, zdi se mi zelo dober predlog.
ZRSZ se tako razbremeni in se strokovno lažje usmerja v določeno ciljno skupino.
Morda bi bilo smiselno brezposlene razdeliti na 3 kategorije in s tem tudi 3 samotojne enote; enote za mlade do 30, enote za osebe med 30 in 50 let, ter enote za starejše nad 50 let, kot predlagate.
lp
Žal je pri nas tako, da imajo starejši težave pri zaposlitvi tudi zaradi zakonodaje, ki bi jih naj ščitila. Zakonsko predpisan dodatek na delovno dobo pri plači.....več dopusta....dodatne zaščite za starejše delavce.
Vse to je zelo lepo za tiste, ki imajo službo....za tiste, ki jo iščejo, pa predstavlja velikokrat težavo. Zakaj bi delodajalec zaposlil starejšo osebo, ki ima že v osnovi 15% večjo plačo, 10 dni več dopusta, in jo potem težje odpusti? Še posebej to velja za dela, ki jih navajate, kjer delovne izkušnje ne igrajo praktično nobene vloge.
Pozdravljeni David S
Sicer ne bi rad ugibal, saj je to o čemer pišete vseeno stvar ugibanja kaj bi ali bodo delodajalci storili, saj se med seboj vseeno razlikujejo vsaj glede konkretnih delovnih nalog, ki jih ponujajo.
Mislim da ni malo razlogov zakaj bi nek delodajalec rajši zaposlil starejšo osebo, navkljub večjemu odmiku v plačilu dela.
Sicer je odvisno od dela samega, kljub temu pa recimo zaradi določenih konkretnih izkušenj z določenim opravljanjem delovnih nalog, starejša oseba morda zna bolje postopati in reagirati, kot mnogi mlajši, starejšo osebo lahko morda bolj resno "jemljejo", recimo v primeru prodaje nekaterih izdelkov ali zavarovanj ipd.
Kakšnemu delodajalcu 15% ne predstavlja tolikšnega bremena, kot bi ga predstavljajo slabše opravljeno delo mlajše osebe, zaradi katerega ima lahko večje finančne izgube.
Mislim, da izkušnje glede na specifičnost dela v zadevi igrajo pomembno vlogo.
lp
Predlog govori o delih, kot so raznašanje letakov, polnjenje polic v trgovinah, pomoči pri selitvah in podobno. Ne samo, da so izkušnje tukaj popolnoma nepomembne, 25-letnik je fizično veliko bolj sposoben opravljati takšna dela, kot pa 60 let stara oseba.
Predlog govori o SENIOR SERVISU-a res vsak mora iz konteksta potegniti vedno samo tisto kar mu odgovarja! Ker niti slučajno ne dobim dela za svojo izobrazbo sem samo napisal, kaj vse sem pripravljen delat, ker, dragi gospod David S, od zraka žal tudi po petdesetem se ne da živeti!
Predlog govori o te, da bi se vzpostavili senior servisi po vzoru in pod istimi pogoji, kot delujejo študentski servisi. Študentska dela so po definiciji občasne, priložnostne narave. "Po vzoru in istimi pogoji" se torej očitno nanaša na iste vrste del.
Dela, kot so npr. komercialist, projektant, računovodja in podobno, kjer igrajo svojo vlogo tudi izkušnje, ne spadajo v domeno študentskega (in posledično po študentskem vzoru predlaganega senior) dela.
Kaj točno je bilo torej vzeto iz konteksta?
Pozdravljeni
Mislim, da je predlog vseeno dovolj dobro podan, da se zadovoljivo ve za kaj gre oz. kaj predlaga.
Logično lahko sklepamo, da v kolikor bi se Senior Servise ustvarilo, bi se jih prilagodilo starejšim osebam, saj bi to bilo zakonsko tudi potrebno storiti.
Tako razumem, da je smisel predloga predvsem v ideji, ki predlaga ustanovitev Senior Servisov, vse drugo pa so detajli, ki bi se jih doreklo kasneje, s strani stroke, v kolikor bi se takšne Senior Servise po sloveniji zares vzpostavilo.
lp