uravnotežena pokojninska reforma
Predlagam, da se v ustavo zapiše preprosto pravilo, da mora biti vsaka pokojninska reforma uravnotežena, kar pomeni, da mora v enaki meri "prizadeti" tako aktivno kot upokojeno generacijo.
Preprosto povedano - če je npr. cilj pokojninske reforme, da se "pritisk" na pokojninsko blagajno zmanjša za X, mora polovico k temu zmanjšanju prispevati aktivna, polovico pa upokojena generacija. To pomeni, da je vsaka zaostritev upokojitvenih pogojev neločljivo povezana z znižanjem pokojnin.
Sedanja praksa, ko pokojninska reforma pomeni samo zaostritev pogojev za pridobitev pokojnine, v celoti pa ohranja privilegije upokojencev, je neustavna in vodi v absurne situacije, ko imamo na eni strani upokojenca, ki se je upokojil pri 50-ih, plačeval majhne prispevke in prejema visoko pokojnino, na drugi strani pa upokojenca, ki se je upokojil pri 60-ih, plačeval visoke prispevke in prejema nižjo pokojnino. Če vlada tega problema ne bo rešila, se bodo razlike še poglabljale, kar bo gotovo vodilo v spor.
www.delo.si/novice/slovenija/zdravstveno-stanje-je-glavni-razlog-za-upokojitev/
Zdravstveno stanje je glavni razlog za upokojitev
Delodajalci in organizatorji dela se bodo morali naučiti veščin upravljanja s starejšimi delavci.
V nadaljevanju preberite:
Takoj ko bo vlada sprejela izhodišča za reformo pokojninskega sistema, kar naj bi se po predvidevanjih zgodilo do konca tega meseca, bodo k pogajalski mizi povabljeni vsi, ki so bili na predstavitvi izhodišč za to reformo 13. julija lani, je na pomisleke sindikatov, da bo zaradi zamujanja trpel socialni dialog, tudi zaradi časovnega pritiska, odgovoril Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialno zadeve in enake možnosti.
Po načrtu za okrevanje in odpornost bi morala vlada sprejeti zakon do polovice tega leta, v parlamentu pa bi moral biti sprejet do konca leta in začeti veljati v letu 2025.
Konec lanskega leta so v ZSSS v širši javnosti izvedli spletno anketo, v kateri je sodelovalo 2160 delovno aktivnih ter 426 upokojencev. Po mnenju 74 odstotkov anketiranih bi temeljna cilja pokojninske reforme morala biti višje neto pokojnine in izboljšanje socialne varnosti upokojencev, na tretjem mestu pa je vzdržnost pokojninskega sistema, tako je menilo 43 odstotkov vprašanih.
Anketiranci so bili enotni v tem, da je 40 let pokojninske dobe edini pravični upokojitveni pogoj, stiska zaradi poslabšanega zdravja pa je ključni in temeljni razlog, da hitijo v upokojitev takoj ob izpolnitvi pogojev. S starostjo in poslabšanjem zdravja je namreč izpolnjevanje delovnih nalog vse težje, povečujejo se psihični, fizični napor in stres. Prav tako ocenjujejo, da bi starejši lažje zdržali do upokojitve, če bi imeli na voljo prilagoditve delovnega časa in delovnega mesta, kot so na primer možnost krajšega delovnega časa, zmanjšanje norme in delovnih obremenitev.
Kot sem pričakoval - upokojenci bodo branili svoje privilegije in jih prav nič ne briga, če se bodo zato ostali morali upokojevati 20 let pozneje kot oni in dobivali pol nižjo penzijo.
Državi, kjer imajo upokojenci politično premoč, pač ni več pomoči...