Znižanje ZŠ oziroma njena ukinitev
Pozdravljeni, predlagam vladi, da zavoljo varčevalnih ukrepov zniža višino Zoisove štipendije (ZŠ) – na primer za 50 % – ali pa jo popolnoma ukine, dokler se ne privarčuje dovolj denarja, ki bi ga iz Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendij namenili za kadrovske, državne in deficitarnopoklicne štipendije ali pa krpanju javnofinančne luknje oz. pokojninam. Preden v afektu glasujete ZA ali PROTI moj(emu) predlog(u), mi, prosim, dovolite, da vam pojasnim, zakaj mislim tako. Sem zgleden gimnazijec (po uspehu odličen), ki ZŠ sicer nima, a je niti krvavo ne potrebuje niti ni zanjo pripravljen žrtvovati svojih prostega časa in živcev. Že nekaj časa pa spremljam, kako ZŠ vpliva na moje vrstnike, ki jo prejemajo. V 9 od 10 primerih jo prejemajo sinovi in hčere imovitih staršev, ki so jih že od malega usmerjali v materializem in grebaštvo za ocene ter prizadevanje za čim višji socialni status. Ko vprašam ljudi s ZŠ, zakaj se toliko učijo, je odgovor večinoma: "Da lahko obdržim štipendijo." Menim, da je poglavitno usvojeno znanje, ne pa povprečje ocen za ohranitev ZŠ. V pravilniku za dodeljevanje ZŠ piše, da se ta podeljuje dijakom in študentom za izjemne dosežke na določenem področju. Jaz pa se vprašam, kakšen izjemen dosežek je ta, da ima otrok povprečje ocen 5,0 v 9. razredu osnovne šole, kjer je lahko vse odvisno od učitelja. Samo ocene za moje pojme na žalost niso dovolj, da si nekdo zasluži (obdržati) štipendijo. Ugotovil sem, da je marsikaj o tem že bilo zapisano tukaj. Nepojmljivo se mi zdi tu to, da se dijakom in študentom, ki se izobražujejo v tujini, dodeljuje ZŠ v dvakratnem znesku osnovne. Saj so na lastno izbiro odšli v tujino, kjer imajo že tako ali tako določene ugodnosti. Ne zdi se mi v redu, da nas na ta način vlada še dodatno spodbuja k izseljevanju. Podobno ne vem, zakaj bi moral nekdo, ki prejema štipendijo, tj. vsaj 120 € mesečno, imeti 80 € dodatka, ker živi vsaj 25 km od kraja šolanja. Razumem, da gre veliko časa za prevoz in denarja za bencin ter avtobusne in druge karte, toda za to so že na voljo razne subvencije, ki vse to omilijo. Kaj pa drugi, ki nimajo ZŠ in živijo 25 km od kraja šolanja ali dlje? Čudni se mi zdita tudi sledeči dejstvi. Prvič, nedavno se je nekdaj 66-€ osnovna ZŠ zvišala na 120 € brez dodatkov. Od kod toliko sredstev za tovrstni korak? Drugič, zakaj Zoisovi štipendisti prejemajo ZŠ tudi v času poletnih počitnic, ko se dejansko ne izobražujejo in si lahko v tem času tudi najdejo študentsko delo? Skratka, celoten sistem štipendiranja ni več to, kar je nekoč bil, in mislim, da zdajle niso časi, ko bi si lahko privoščili porabljati javne finance za motivacijo že tako motiviranih dijakov (že motivacija z denarjem je sama po sebi zgrešena). Zato pozivam vlado, da ZŠ bodisi zniža za polovico bodisi do nadaljnjega ukine in ta denar raje nameni temu, kar je v naši državi res potrebno popraviti. Letno bi tako privarčevali okoli 18 milijonov evrov, kar sploh ni tako majhna vsota. Kot dokaz navajam sporočilo podsekretarke MDDSZ.
Pozdravljeni, sredstva, namenjena za Zoisove štipendije, se stalno spreminjajo glede na porabo v preteklih mesecih in glede na nove parametre (npr. količina sredstev za nove Zoisove štipendiste). Konec leta 2013 smo planirali, da bo v letu 2014 za Zoisove štipendiste namenjeno 18.027.316,00 €. Nov razpis za Zisove štipendiste, ki bo objavljen ta teden, pa bo razpisan v višini 2,4 mio. € – za nove štipendiste (OŠ, SŠ in VŠ). Lep pozdrav
- Irena Kuntarič Hribar, podsekretarka vodja Sektorja za vseživljenjsko učenje
Za zaključek: motivacija bodi usvojeno znanje in izkušnje, ki bodo prišle prav pozneje v življenju, ne pa mesečni znesek na TRR!
Kot še marsikaj, kar izvira iz prejšnjih časov, se je sfižila tudi Zoisova štipendija. Žal. Osnovni namen je bi, podpreti nadarjene in izjemne, ki pa nimajo dovolj dobre lastne materialne osnove. V OŠ se ne spomnim, da bi bil kdorkoli imetnik, v gimnaziji, kamor sem hodila, tudi ne. Na faksu (kemija) jih je pa bilo nekaj. Jaz sem poznala dva, oba iz "navadnih", delavskih družin, eden iz LJ, drugi pa ne. Pa samo povprečna ocena (preko 9) ni zadoščala. Že kot bruci so se morali izkazati pri raziskovalnem delu, kasneje se je to stopnjevalo. In prav je bilo tako.
Zato podpiram, ne ukinitev, ampak spremembo kriterijev. Še boljša pa se mi zdi ideja o posebnih nagradah tistim, ki se uveljavljajo na svojih področjih.
Ne podpiram predloga, ker je potrebno znanje nagraditi. S tem predmetom se gremo uravnivlovko, kmalu pa se bomo spraševali, zakaj ni sposobnih kadrov.
Je že res, da šola in ocene ni vse, je pa začetek.
Če se javne službe približajo gospodarstvu pri dodatkih (regres, kilometrina, malica,...), je teh 18 mio Eur kaplja v morje, ki se za spremembo pametno porabi.
Res menite, da zaradi štipendije nadarjeni otroci bolje pokažejo to nadarjenost? Da postanejo zaradi tega bolj sposobni?
Če je potrebno znanje nagraditi....zakaj potem raje neposredno ne nagradimo npr. državnega prvaka v matematiki ali fiziki s 500 EUR nagrade?
Torej, moje delo se nagrajuje po znanju in ne po urah, ki jih prikaže na koncu meseca računalniških izpis. Kar pomeni, če preživim še eno uro pri FB, TW in podobnih igračkah, zato da izpolnim urno kvoto, ne bom nagrajen.
Torej moj odgovor je DA.
Če boste dali predlog na ta forum o 500 EUR za znanje, ga bom podprl.
Močno dvomim, da se vaše delo nagrajuje po znanju....kvečjemu po učinku. Znanje je zgolj temelj za učinkovitost, in če znanja ne znamo ali nočemo koristno uporabiti, je to znanje bore malo vredno.
Dvomim, da bi bil vaš delodajalec vesel, če cel dan ne bi nič naredili....ne glede na to, da imate morda ogromno znanja.
In v tem je razlika....v šoli ni uporabnega "učinka", cilj je pridobivanje znanja. Biti v šoli je privilegij, za katerega moramo biti veseli, ne pa, da bi nas za to nekdo še moral nagrajevati.
S tem, da je dijak/študent osvojil znanje, je zgolj ustvaril temelje za to, da bo kasneje v službi lahko pokazal učinek, ki bo nagrajen.
Biti v šoli je pivilegi. Sodelovati na Olimpijadi je tudi privilegij. Tina naj vrne medalje in posledično pridobljeni denar, saj je bila že dovolj nagrajena s sodelovanjem.
Tako kot na OI bi se tudi drugje morali odpovedati motu Važno je sodelovati = Važno je biti v službi.
Zato pa smo tam kjer smo: v r1t1.
Ker očitno ne veste, kako to poteka, vam bom razložil:
Uvrstitev na olimpijado je dosežek. Tja ne more vsak. Potrebno je doseči ustrezen rezultat, da lahko potem tam nastopamo. To, da nekdo tekmuje na olimpijadi pomeni, da je s svojim znanjem in sposobnostmi dokazal, da si je to zaslužil.
Če uporabim vaš primer, ki je v bistvu dober.....Tina Maze ne dobi nobene nagrade, če na treningu doseže dober rezultat (ok, mogoče ji Massi kupi sladoled ali kekse). Trening (kot šola) je le sredstvo, s katerim pridobi znanje, katerega lahko kasneje unovči.
In če bi Tina ostala zgolj pri treningih, bi lahko bila največji talent na svetu, in bi na treningu tudi dokazovala, da je najboljša na svetu....pa za to ne bi dobila niti 1EUR.
Vanesa Mae.
Kaj želite povedati? Da se da tudi goljufati? Šokiran sem...tega si res nisem mislil.
Še dobro, da na izpitih nihče ne goljufa, in si tako neupravičeno pridobi (višjo) štipendijo.
Avtor predloga poda zanimivo kritiko odmerjanja Zoisovih štipendij. Kot rešitev problematike pa predlaga razrez štipendij na pol ali celo ukinitev le teh. Povsem zgrešeno.
Sem odločno proti.
V veliki meri moram pritrditi predlogu.
To, da se otroci učijo primarno za ocene, ne pa za znanje, je velika rak rana našega šolstva, ki jo sistem štipendiranja s svojim naslanjanjem na povprečne ocene in dosežen uspeh še poglablja.
Namen Zoisove štipendije bi moral biti ta, da poskrbimo za to, da resnično izjemni talenti zaradi finančnih nezmožnosti ne ostanejo brez ustrezne izobrazbe.
Ampak, tukaj mora biti govora le o resnično izjemnih. Glede na številke (18 mio letno, cca 2000 EUR na osebo letno) prejema takšno štipendijo cca 10.000 dijakov in študentov. Kar je absolutno preveč.
Tudi dodatki za izobraževanje v tujini ali pa daleč od doma se mi zdijo nesmiselni. Če gre pri štipendiji res za nagrado za uspeh (v kar težko dvomimo, glede na ureditev področja), potem nima smisla, da dobi nekdo v tujini večjo nagrado, kot tisti doma....ali pa nekdo ki se šola daleč od doma večjo nagrado od tistega, ki se šola v domačem kraju.
Zanima me vaše mnenje, kako bi razpolovitev ali ukinitev Zoisovih štipendij pomagala odvrniti otroke od tega, da bi se učili le za ocene?
Ne gre za odvračanje. Gre za zmanjševanje vzpodbud za to.
Gre za enega od faktorjev, ki pripomorejo k tej situaciji, ki se meni zdi napačna.
Seveda to problema ne bi rešilo....bi pa bil korak v pravo smer.
Po mojem bi bil korak v pravo smer reforma štipendiranja nadarjenih, ne pa njena ukinitev, s čimer se strinjate vi.
Strinjam se, da ukinitev ni najboljša možnost. Je pa boljša od trenutnega stanja, in zato sem za.
Lahko pa predlagate neko dobro reformo sistema štipendiranja nadarjenih, in jo bom z veseljem podprl.
"Jaz pa se vprašam, kakšen izjemen dosežek je ta, da ima otrok povprečje ocen 5,0 v 9. razredu osnovne šole, kjer je lahko vse odvisno od učitelja. Samo ocene za moje pojme na žalost niso dovolj, da si nekdo zasluži (obdržati) štipendijo. "
Neumnost! Z Zštip-1 so bili uvekjavljeni novi, bolj smiselni, kriteriji za prodobitev štipendije.
Sklicevanje na visoke stroške tudi ni na mestu, saj je omenjeni znesek za državni proračun razmeroma nizek.