2. 2. 2016
Odziv Ministrstva za zdravje
Skladno s prvim odstavkom 15. člena in 30. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) ima pravico do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana roditelj, ki je v rednem delovnem razmerju, ki samostojno opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost, ki je lastnik zasebnega podjetja ali ima status kmeta, če je hkrati tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/03, 35/03 - popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 - popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C in 25/14; v nadaljnjem besedilu: Pravila) v petem odstavku 138. člena določajo, da ima zavarovanec pravico do nadomestila za nego ožjega družinskega člana, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela. Med ožje družinske člane 20. člen ZZVZZ uvršča zakonca in otroke (zavarovančeve otroke in otroke, ki so z odločbo pristojnega organa nameščeni v družino z namenom posvojitve), ne pa tudi staršev zavarovanca.
Pravica do nadomestila zaradi nege otroka pripada enemu od staršev, ki jo lahko uveljavlja do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica. Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega dne začasne nezmožnosti od dela in znaša za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka do 15 delovnih dni, sicer pa do sedem delovnih dni z možnostjo podaljšanja (največ do 30 delovnih dni za nego otrok do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka oziroma do 14 delovnih dni za nego drugih ožjih družinskih članov). Imenovani zdravnik lahko izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila osebnega dohodka za nego otroka, in sicer v primerih, ko je taka odsotnost potrebna zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka oziroma v drugih izjemnih primerih. Taka odsotnost ne more biti daljša od 6 mesecev, prav tako lahko na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrične klinike, imenovani zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila za nego otroka in sicer v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja. Na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrična klinika lahko imenovani zdravnik odobri tudi pravico do nadomestila plače enemu od staršev, ko je tak otrok v bolnišnici. Trajanje odsotnosti je odvisno od stanja bolezni in se glede na dinamiko poteka bolezni presoja individualno.
Po 8. členu Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08), šestnajsti alineji 1. točke prvega odstavka 23. členu ZZVZZ in 40. členu Pravil imajo otroci v času stacionarne in druge zdravstvene oskrbe pravico do stalnega spremstva (sobivanja) enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, razen če so podani razlogi, zaradi katerih to ne bi bilo v otrokovo korist. Obvezno zdravstveno zavarovanje v celoti krije sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom le do starosti otroka vključno 5 let. Starši imajo zagotovljeno brezplačno nastanitev in prehrano v bolnišnicah v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ZZVZZ pa v omenjenem primeru staršem ne daje tudi pravice do nadomestila za nego otroka, saj je nega bolnega otroka zagotovljena v samem zdravstvenem zavodu oziroma bolnišnici, kjer se otrok zdravi. Pravica do bivanja ob hospitaliziranem otroku je omejena zgolj na bolnišnično zdravljenje, kar pomeni, da med zdraviliškim zdravljenjem otroka staršu ne pripada.
Glede na vse zgoraj zapisano je tako mogoče ugotoviti, da se drugačno tolmačenje lahko zagotovi le s spremembo zakona (ZZVZZ) in nato posledično aktov, izdanih na njegovi podlagi (Pravila), do ustrezne spremembe ZZVZZ pa se nega lahko uveljavlja le za zakonca in otroke, do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica ter ob izpolnjevanju navedenih pogojev.
Ministrstvo za zdravje bo v sklopu priprave predloga novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju preučilo možnosti drugačne ureditve sobivanja enega od staršev z otrokom.
Dopolnitev odgovora 10.1.2017
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 1. točki prvega odstavka 23. člena določa, da je iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti krito sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 5 let. Res je, da veljavna zakonodaja za čas sobivanja z otrokom v bolnišnici staršu ne prizna tudi pravice do nadomestila plače oziroma do začasne zadržanosti od dela. Ker smo na Ministrstvu za zdravje mnenja, da bi morala biti poleg pravice do sobivanja staršem v tem času zagotovljena tudi pravica do nadomestila plače, smo takšno ureditev predvideli v novem Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.