2. 2. 2016
Odziv Ministrstva za zdravje
Skladno s prvim odstavkom 15. člena in 30. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) ima pravico do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana roditelj, ki je v rednem delovnem razmerju, ki samostojno opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost, ki je lastnik zasebnega podjetja ali ima status kmeta, če je hkrati tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/03, 35/03 - popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 - popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C in 25/14; v nadaljnjem besedilu: Pravila) v petem odstavku 138. člena določajo, da ima zavarovanec pravico do nadomestila za nego ožjega družinskega člana, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela. Med ožje družinske člane 20. člen ZZVZZ uvršča zakonca in otroke (zavarovančeve otroke in otroke, ki so z odločbo pristojnega organa nameščeni v družino z namenom posvojitve), ne pa tudi staršev zavarovanca.
Pravica do nadomestila zaradi nege otroka pripada enemu od staršev, ki jo lahko uveljavlja do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica. Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega dne začasne nezmožnosti od dela in znaša za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka do 15 delovnih dni, sicer pa do sedem delovnih dni z možnostjo podaljšanja (največ do 30 delovnih dni za nego otrok do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka oziroma do 14 delovnih dni za nego drugih ožjih družinskih članov). Imenovani zdravnik lahko izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila osebnega dohodka za nego otroka, in sicer v primerih, ko je taka odsotnost potrebna zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka oziroma v drugih izjemnih primerih. Taka odsotnost ne more biti daljša od 6 mesecev, prav tako lahko na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrične klinike, imenovani zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila za nego otroka in sicer v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja. Na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrična klinika lahko imenovani zdravnik odobri tudi pravico do nadomestila plače enemu od staršev, ko je tak otrok v bolnišnici. Trajanje odsotnosti je odvisno od stanja bolezni in se glede na dinamiko poteka bolezni presoja individualno.
Po 8. členu Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08), šestnajsti alineji 1. točke prvega odstavka 23. členu ZZVZZ in 40. členu Pravil imajo otroci v času stacionarne in druge zdravstvene oskrbe pravico do stalnega spremstva (sobivanja) enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, razen če so podani razlogi, zaradi katerih to ne bi bilo v otrokovo korist. Obvezno zdravstveno zavarovanje v celoti krije sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom le do starosti otroka vključno 5 let. Starši imajo zagotovljeno brezplačno nastanitev in prehrano v bolnišnicah v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ZZVZZ pa v omenjenem primeru staršem ne daje tudi pravice do nadomestila za nego otroka, saj je nega bolnega otroka zagotovljena v samem zdravstvenem zavodu oziroma bolnišnici, kjer se otrok zdravi. Pravica do bivanja ob hospitaliziranem otroku je omejena zgolj na bolnišnično zdravljenje, kar pomeni, da med zdraviliškim zdravljenjem otroka staršu ne pripada.
Glede na vse zgoraj zapisano je tako mogoče ugotoviti, da se drugačno tolmačenje lahko zagotovi le s spremembo zakona (ZZVZZ) in nato posledično aktov, izdanih na njegovi podlagi (Pravila), do ustrezne spremembe ZZVZZ pa se nega lahko uveljavlja le za zakonca in otroke, do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica ter ob izpolnjevanju navedenih pogojev.
Ministrstvo za zdravje bo v sklopu priprave predloga novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju preučilo možnosti drugačne ureditve sobivanja enega od staršev z otrokom.
Dopolnitev odgovora 10.1.2017
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 1. točki prvega odstavka 23. člena določa, da je iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti krito sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 5 let. Res je, da veljavna zakonodaja za čas sobivanja z otrokom v bolnišnici staršu ne prizna tudi pravice do nadomestila plače oziroma do začasne zadržanosti od dela. Ker smo na Ministrstvu za zdravje mnenja, da bi morala biti poleg pravice do sobivanja staršem v tem času zagotovljena tudi pravica do nadomestila plače, smo takšno ureditev predvideli v novem Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Kmalu bo ze eno leto od tega komentarja? Ali vlada ne bo odgovorila?
Podan je bil predlog vladi, ki je predlagal, da bi vlada morala odgovoriti do predhodno predvidenega roka, ki ga dobi vsaka predlog vladi z zadostnim številom podpore, ali pa pojasniti zakaj ne more odgovoriti (argumentirati).
Žal se je administrator oz. oseba, ki ta portal ureja dobesedno zafrkavala s številom potrebnih ZA za nadaljno obravnavo in naposled predloga ni poslala naprej, navklju 19:0 ZA podpore: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/6092
lp
Pozdravljeni
Nekateri posamezniki-starši ali skrbniki, bi lahko pridobljeni bolniški dopust na račun otroka izkoriščali v druge namene kot pa v pomoč otroku. Zdi se, da bi predlogu bilo smiselno dodati določen predpogoj, torej da do neprimernega izkoriščanja ne bi prišlo. Prav tako se zdi, da bi zadevo bilo smiselno poenotiti (če še ni) tako, da bi tudi samozaposlene osebe, podjetniki, obrtniki, kmetje, študentje itn, imeli enakovredne pravice tistim, ki bi dopust dobili. Sicer pa se z vsebino predloga strinjam. lp
Tisti, ki nikoli niso imeli resno bolanih otrok tega ne morejo razumeti.. Sama sem bila priča težkim situacijam staršev resno obolelih otrok in res je grozno.. To je zelo težko in stresno bodobje za vso družino, najbolj pa za otroka. Sama sem kot otrok tudi bila veliko po bolnicah.. vedno sama, pa čeprav nisem bila življensko zdravstveno ogrožena mi je bilo grozno.
V kolikor že država ne more popolnoma podpret ta zakon, pa naj se vsaj upošteva resnost bolezni in da se pravice razširijo pri težko ozdravljivih boleznih kot so rak, bolezni srca, življensko pomembne operacije.. in podobno.
Gre še za eno širitev pravic, medtem ko denarja na vseh koncih in krajih manjka, zato sem proti predlogu, razen v primeru, da se bolniške generalno znižajo za 50%; tako bi nekaj privarčevali, pa tudi manj bolniških bi bilo.
Tehnično gledano nadomestilo za nego otroka ne pride v poštev, saj je otrok že v bolnišnični negi.
Ker pa je predlog zapisan kot: "Zahtevam, da vlada razmisli o bolniškem nadomestilu", se z njim strinjam.
Ob strani vsem logični podpori, ki jo je sposobna svojemu otroku nuditi le njegova mama, morda ne gre zanemariti tudi tega, da njena pomoč otroku že samo v obliki hranjenja in umivanja v času bivanja otroka v bolnici, dejansko predstavlja veliko razbremenitev za medicinske sestre.
Trenutno je po zakonodaji tako, da če bi starš želel ostati v bolnici z otrokom, za ta namen koristi svoj letni dopust ali pa v dogovoru z delodajalcem vzame neplačan dopust. V primeru neplačanega dopusta je potrebno delavcu plačati samo prispevke (po dogovoru jih plača delodajalec ali pa si jih mora zaposlen plačat sam), plače pa za ta čas ne prejema. V moje primeru smo se tako odločili za mesec neplačanega dopusta in sem pač sama poravnala obveznosti do države. Tako nisem bila "v breme" ne državi in ne delodajalcu.
Sicer pa po moje to ni primerna rešitev, ker se danes redko kdo lahko odpove mesečni plači.
Jolly, saj skoraj ne morem verjeti, da vam bolniški stalež za nego triletnega otroka ne bi pripadal? Tako je od nekdaj veljalo. Še posebej za nego mladoletnih družinskih članov.
Zavedam se sicer, da so zaradi poplačila tajkunskih kreditov in posledične dokapitalizacije bank, pričeli z ustavno nedopustnim (!) omejevanjem že doseženih socialnih pravic. A da bi se spravili ravno na najmlajše...?
Predlagam, da na spletni strani ZZZS dobro preučite Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravila o obveznem zdravstvenem zavarovanju. Možno je, da so vam kršene z zakonom sicer priznane pravice in da bi morali (zoper delodajalca?) uvesti postopek.
V vsakem primeru pa situacijo nezadostno poznam, zato se ne morem odločiti ne za ne proti. Menim pa, da bi o tem vašem predlogu morali razširiti razpravo. Vse dobro vam in vašemu 3 letniku! Lp.
Althea, žal je res tako. Sem se pozanimala povsod. Sedaj mi je dala osebna zdravnica bolniško, ker razume mojo stisko, pediatrinja pravi da ima zavezane roke. ZZZS namreč plačuje tvoje bivanje v bolnišnici, zato noče plačati še bolniške. Jaz bi rada samo možnost, da se lahko odločim, plačam bivanje v zameno za bolniško.
Delodajalcu je namreč potrebno dostaviti nek formalni dokument zaradi česa si odsoten. Na ZZZS-ju mi je pa gospa modro svetovala naj koristim svoj dopust.
In kaj storiti, če le tega nimaš ali pa je otrok v bolnici več tednov npr.?
Jolly, hvala za vaš odgovor. Če pravilno razumem, vam bolniški stalež (v plačilno breme delodajalca) za nego otroka pripada le, če si sami plačate bivanje ob otroku v bolnišnici; oz. vam bolniški stalež ne pripada, če koristite s strani države uzakonjeno možnost bivanja z otrokom v bolnišnici.
Moje osebno mnenje je (nisem pravnica, se pa že 15 let po sili razmer ukvarjam z uveljavitvijo t.i. lastnih »pravnih interesov«), da gre za dve absolutno ločeni zadevi, ki pa nikakor ne bi smeli biti izključujoči.
Pravica do bolniškega staleža vam pripada iz vašega delovnega razmerja. Pravica do bivanja z otrokom v bolnišnici pa vam pripada iz vašega položaja matere.
Zaposlena mati, ki v nasprotju z nezaposleno materjo, redno plačuje prispevke za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v nobenem primeru in že po temeljni logiki, ne bi smela biti v slabšem položaju od brezposelne matere, ki teh prispevkov celo niti ne plačuje. (14. člen ustave RS)
Mislim, da gre v vašem primeru za očitno kršitev enakopravnosti človekovih pravic. Zato se opredelim ZA vaš predlog vladi RS in vljudno naprošam vse soustvarjalce tega portala, da tudi vi podprete ta predlog.
Ne glede na izid tukajšnjega glasovanja, Jolly, vam toplo priporočam, da se pisno pritožujete na vse sklepe in ugotovitve, ki jih prejemate. Ker če se na kršitve vaših ustavnih pravic ne boste pritoževali, bodo pravnomočno obveljale kot relevantne, čeprav v vašem primeru to nikakor niso. Vse dobro želim!
Althea ne saj to je tisto sploh nimaš možnosti, da izbiraš. Ne dajo ti bolniške, plačajo ti samo sobivanje z otrokom.
Kar bi jaz rada, da se vsaj premisli, če ne morejo nuditi obojega, da se lahko vsak sam odloči ali dobi bolniško oz. nego ( ker jo potrebuješ za službo) in si sobivanje plačaš sam, ali pa nekdo ki bolniške ne potrebuje dobi plačano sobivanje.
Nekje sem pred časom zasledil stališče, da vam v primeru bolezni otroka pripada nega otroka. Ker pa je v času, ko je otrok v bolnišnici, deležen te nege s strani bolnišničnega osebja, vam posledično ne pripada odsotnost z dela za nego otroka.
Seveda je za otroka bolje, če so zraven njega tudi starši. Po drugi strani pa so s tem povezani stroški, ki ravno tako niso majhni. Izplačevanje 100% nadomestila plače (torej enako, kot za nego otroka) bi zdravstveno blagajno stalo 5-10 mio EUR letno. Pri odločitvi je treba misliti tudi na to...
David S. Stroški seveda so, ampak dajmo potem vsaj premisliti ali spremeniti zakon tako, da naj starši odločijo med dvema zadevama, dobi bolniško - plača bivanje, ali pa ne dobi bolniške - bivanje zastonj.
Marsikomu se gre za službo in niti ne more utrpet izpad dohodkov, da bi dajal neplačani dopust če svojega nimaš.
Se strinjam. Če bi se lahko odločal, bi se tudi meni zdelo veliko bolj smiselno to, da dobi starš majhnega otroka prosto, da je lahko otroku med zdravljenjem v oporo, kot pa to, da mu bolnišnica mora priskrbeti polni penzion. Ki poleg vsega skupaj verjetno zdravstveno zavarovalnico stane več, kot bi jo stalo nadomestilo plače.