Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z nezadostno podporo

Zoisova štipendija

3802 OGLEDOV 19 KOMENTARJEV

Pozdravljeni, spoštovani sodržavljani Republike Slovenije!

1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (odvetnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom čez 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 75 % trenutne neto povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na družinskega člana, pri čemer se ne upoštevajo bratje in sestre vlagatelja z dokončano vsaj VI/2. stopnjo izobrazbe.

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na vsaj 4,3; na družboslovnih fakultetah (brez prava) pa z 8,5 na 9,0. Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realen – sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali. Podobno velja za družboslovne fakultete (brez določenih smeri – kot je npr. pravo). Dejstvo je, da je v naši državi vse več družboslovcev, ki pa v večini seveda le stežka najdejo službo. Programi naravoslovnih fakultet pa so z druge strani precej zahtevnejši in ti torej sorazmerno bolj odpirajo vrata za zaposlitev študentom. Hkrati menim, da bi morala vlada izdatneje spodbujati razvoj naravoslovnih ved, kar bi lahko dosegla s pravičnejšo štipendijsko motivacijo študentov, ki obiskujejo programe tovrstnih fakultet.

Z uveljavitvijo mojih predlogov bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, vlada bi motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenska povprečja, razvijajo področje naravoslovnih ved, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatejšim in revnejšim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli.

Lep pozdrav

Piano

11 glasov

18 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P Piano 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 27. 12. 2013 | 21:30:06

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, sodržavljani Republike Slovenije! 1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 4000 € oz. 4-kratne vrednosti povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji (trenutna je 1000 €).

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na 4,3 Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realni sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali.

S tema predlogoma bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenovna povprečja, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatim in revnim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli. Lep pozdrav Piano

Verzija predloga z dne, 27. 12. 2013 | 21:31:39

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, sodržavljani Republike Slovenije! 1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: – Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 4000 € oz. 4-kratne vrednosti povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji (trenutna je 1000 €).

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na 4,3 Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realni sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali.

S tema predlogoma bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenovna povprečja, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatim in revnim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli. Lep pozdrav Piano

Verzija predloga z dne, 27. 12. 2013 | 21:32:04

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, sodržavljani Republike Slovenije! 1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 4000 € oz. 4-kratne vrednosti trenutne povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji (trenutna povprečna mesečna plača v RS je približno 1000 €).

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na 4,3 Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realni sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali.

S tema predlogoma bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenovna povprečja, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatim in revnim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli. Lep pozdrav Piano

Verzija predloga z dne, 27. 12. 2013 | 21:32:37

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, sodržavljani Republike Slovenije! 1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 4000 € oz. 4-kratne vrednosti trenutne povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji (trenutna povprečna mesečna plača v RS je približno 1000 €).

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na 4,3 Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realni sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali.

S tema predlogoma bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenovna povprečja, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatim in revnim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli. Lep pozdrav Piano

Verzija predloga z dne, 27. 12. 2013 | 21:33:08

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, sodržavljani Republike Slovenije! 1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 4000 € oz. 4-kratne vrednosti trenutne povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji (trenutna povprečna mesečna plača v RS znaša približno 1000 €).

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na 4,3 Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realni sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali.

S tema predlogoma bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenovna povprečja, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatim in revnim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli. Lep pozdrav Piano

Verzija predloga z dne, 27. 12. 2013 | 21:33:57

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, spoštovani sodržavljani Republike Slovenije! 1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 4000 € oz. 4-kratne vrednosti trenutne povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji (trenutna povprečna mesečna plača v RS znaša približno 1000 €).

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na 4,3 Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realni sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali.

S tema predlogoma bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenovna povprečja, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatim in revnim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli. Lep pozdrav Piano

Verzija predloga z dne, 27. 12. 2013 | 21:34:31

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, spoštovani sodržavljani Republike Slovenije! 1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 4000 € oz. 4-kratne vrednosti trenutne povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji (trenutna povprečna mesečna plača v RS znaša približno 1000 €).

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na 4,3 Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realni sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali.

S tema predlogoma bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenovna povprečja, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatim in revnim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli. Lep pozdrav Piano

Verzija predloga z dne, 27. 12. 2013 | 21:34:48

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, spoštovani sodržavljani Republike Slovenije! 1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 4000 € oz. 4-kratne vrednosti trenutne povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji (trenutna povprečna mesečna plača v RS znaša približno 1000 €).

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na 4,3 Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realni sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali.

S tema predlogoma bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenovna povprečja, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatim in revnim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli. Lep pozdrav

Piano

Verzija predloga z dne, 27. 12. 2013 | 21:44:18

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, spoštovani sodržavljani Republike Slovenije! 1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 4000 € oz. 4-kratne vrednosti trenutne povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji (trenutna povprečna mesečna plača v RS znaša približno 1000 €).

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na 4,3 Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realni sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali.

S tema predlogoma bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenovna povprečja, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatim in revnim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli. Lep pozdrav

Piano

Verzija predloga z dne, 27. 12. 2013 | 22:01:36

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, spoštovani sodržavljani Republike Slovenije!

1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 4000 € oz. 4-kratne vrednosti trenutne povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji (trenutna povprečna mesečna plača v RS znaša približno 1000 €).

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na 4,3 Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realni sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali.

Z uveljavitvijo mojih predlogov bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenovna povprečja, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatim in revnim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli.

Lep pozdrav

Piano

Verzija predloga z dne, 27. 12. 2013 | 22:02:22

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, spoštovani sodržavljani Republike Slovenije!

1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 4000 € oz. 4-kratne vrednosti trenutne povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji (trenutna povprečna mesečna plača v RS znaša približno 1000 €).

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na 4,3 Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realni sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali.

Z uveljavitvijo mojih predlogov bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenovna povprečja, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatim in revnim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli.

Lep pozdrav

Piano

Verzija predloga z dne, 28. 12. 2013 | 13:12:49

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, spoštovani sodržavljani Republike Slovenije!

1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 4000 € oz. 4-kratne vrednosti trenutne povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji (trenutna neto povprečna mesečna plača v RS znaša približno 1000 €).

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na 4,3 Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realni sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali.

Z uveljavitvijo mojih predlogov bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenovna povprečja, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatim in revnim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli.

Lep pozdrav

Piano

Verzija predloga z dne, 30. 12. 2013 | 00:17:02

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, spoštovani sodržavljani Republike Slovenije!

1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 4000 € oz. 4-kratne vrednosti trenutne povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji (trenutna neto povprečna mesečna plača v RS znaša približno 1000 €).

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na vsaj 4,3; na družboslovnih fakultetah (brez prava) pa z 8,5 na 9,0. Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realni sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali. Podobno velja za družboslovne fakultete (brez določenih smeri – kot je npr. pravo). Dejstvo je, da je v naši državi vse več družboslovcev, ki pa v večini seveda le stežka najdejo službo. Programi naravoslovnih fakultet pa so z druge strani precej zahtevnejši in ti torej sorazmerno bolj odpirajo vrata za zaposlitev študentom. Hkrati menim, da bi morala vlada izdatneje spodbujati razvoj naravoslovnih ved, kar bi lahko dosegla s pravičnejšo štipendijsko motivacijo študentov, ki obiskujejo programe tovrstnih fakultet.

Z uveljavitvijo mojih predlogov bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenska povprečja, razvijajo področje naravoslovnih ved, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatejšim in revnejšim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli.

Lep pozdrav

Piano

Verzija predloga z dne, 30. 12. 2013 | 09:06:37

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, spoštovani sodržavljani Republike Slovenije!

1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 750 € na družinskega člana, pri čemer se ne upoštevajo stalno zaposleni bratje in sestre vlagatelja z dokončano vsaj III. stopnjo izobrazbe.

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na vsaj 4,3; na družboslovnih fakultetah (brez prava) pa z 8,5 na 9,0. Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realni sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali. Podobno velja za družboslovne fakultete (brez določenih smeri – kot je npr. pravo). Dejstvo je, da je v naši državi vse več družboslovcev, ki pa v večini seveda le stežka najdejo službo. Programi naravoslovnih fakultet pa so z druge strani precej zahtevnejši in ti torej sorazmerno bolj odpirajo vrata za zaposlitev študentom. Hkrati menim, da bi morala vlada izdatneje spodbujati razvoj naravoslovnih ved, kar bi lahko dosegla s pravičnejšo štipendijsko motivacijo študentov, ki obiskujejo programe tovrstnih fakultet.

Z uveljavitvijo mojih predlogov bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenska povprečja, razvijajo področje naravoslovnih ved, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatejšim in revnejšim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli.

Lep pozdrav

Piano

Verzija predloga z dne, 30. 12. 2013 | 21:26:17

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, spoštovani sodržavljani Republike Slovenije!

1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 750 € na družinskega člana, pri čemer se ne upoštevajo stalno zaposleni bratje in sestre vlagatelja z dokončano vsaj III. stopnjo izobrazbe.

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na vsaj 4,3; na družboslovnih fakultetah (brez prava) pa z 8,5 na 9,0. Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realen – sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali. Podobno velja za družboslovne fakultete (brez določenih smeri – kot je npr. pravo). Dejstvo je, da je v naši državi vse več družboslovcev, ki pa v večini seveda le stežka najdejo službo. Programi naravoslovnih fakultet pa so z druge strani precej zahtevnejši in ti torej sorazmerno bolj odpirajo vrata za zaposlitev študentom. Hkrati menim, da bi morala vlada izdatneje spodbujati razvoj naravoslovnih ved, kar bi lahko dosegla s pravičnejšo štipendijsko motivacijo študentov, ki obiskujejo programe tovrstnih fakultet.

Z uveljavitvijo mojih predlogov bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, vlada bi motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenska povprečja, razvijajo področje naravoslovnih ved, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatejšim in revnejšim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli.

Lep pozdrav

Piano

Verzija predloga z dne, 30. 12. 2013 | 21:29:45

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, spoštovani sodržavljani Republike Slovenije!

1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 75 % neto povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na družinskega člana, pri čemer se ne upoštevajo bratje in sestre vlagatelja z dokončano vsaj III. stopnjo izobrazbe.

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na vsaj 4,3; na družboslovnih fakultetah (brez prava) pa z 8,5 na 9,0. Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realen – sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali. Podobno velja za družboslovne fakultete (brez določenih smeri – kot je npr. pravo). Dejstvo je, da je v naši državi vse več družboslovcev, ki pa v večini seveda le stežka najdejo službo. Programi naravoslovnih fakultet pa so z druge strani precej zahtevnejši in ti torej sorazmerno bolj odpirajo vrata za zaposlitev študentom. Hkrati menim, da bi morala vlada izdatneje spodbujati razvoj naravoslovnih ved, kar bi lahko dosegla s pravičnejšo štipendijsko motivacijo študentov, ki obiskujejo programe tovrstnih fakultet.

Z uveljavitvijo mojih predlogov bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, vlada bi motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenska povprečja, razvijajo področje naravoslovnih ved, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatejšim in revnejšim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli.

Lep pozdrav

Piano

Verzija predloga z dne, 30. 12. 2013 | 23:52:14

Zoisova šipendija

Pozdravljeni, spoštovani sodržavljani Republike Slovenije!

1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom čez 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 75 % trenutne neto povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na družinskega člana, pri čemer se ne upoštevajo bratje in sestre vlagatelja z dokončano vsaj VI/2. stopnjo izobrazbe.

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na vsaj 4,3; na družboslovnih fakultetah (brez prava) pa z 8,5 na 9,0. Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realen – sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali. Podobno velja za družboslovne fakultete (brez določenih smeri – kot je npr. pravo). Dejstvo je, da je v naši državi vse več družboslovcev, ki pa v večini seveda le stežka najdejo službo. Programi naravoslovnih fakultet pa so z druge strani precej zahtevnejši in ti torej sorazmerno bolj odpirajo vrata za zaposlitev študentom. Hkrati menim, da bi morala vlada izdatneje spodbujati razvoj naravoslovnih ved, kar bi lahko dosegla s pravičnejšo štipendijsko motivacijo študentov, ki obiskujejo programe tovrstnih fakultet.

Z uveljavitvijo mojih predlogov bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, vlada bi motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenska povprečja, razvijajo področje naravoslovnih ved, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatejšim in revnejšim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli.

Lep pozdrav

Piano

Verzija predloga z dne, 1. 1. 2014 | 13:07:01

Zoisova štipendija

Pozdravljeni, spoštovani sodržavljani Republike Slovenije!

1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (pravnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom čez 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 75 % trenutne neto povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na družinskega člana, pri čemer se ne upoštevajo bratje in sestre vlagatelja z dokončano vsaj VI/2. stopnjo izobrazbe.

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na vsaj 4,3; na družboslovnih fakultetah (brez prava) pa z 8,5 na 9,0. Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realen – sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali. Podobno velja za družboslovne fakultete (brez določenih smeri – kot je npr. pravo). Dejstvo je, da je v naši državi vse več družboslovcev, ki pa v večini seveda le stežka najdejo službo. Programi naravoslovnih fakultet pa so z druge strani precej zahtevnejši in ti torej sorazmerno bolj odpirajo vrata za zaposlitev študentom. Hkrati menim, da bi morala vlada izdatneje spodbujati razvoj naravoslovnih ved, kar bi lahko dosegla s pravičnejšo štipendijsko motivacijo študentov, ki obiskujejo programe tovrstnih fakultet.

Z uveljavitvijo mojih predlogov bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, vlada bi motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenska povprečja, razvijajo področje naravoslovnih ved, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatejšim in revnejšim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli.

Lep pozdrav

Piano

Verzija predloga z dne, 12. 1. 2014 | 10:35:04

Zoisova štipendija

Pozdravljeni, spoštovani sodržavljani Republike Slovenije!

1) Predlagam poostritev pogojev za upravičenost do Zoisove štipendije mladim, nadebudnim šolarjem in dijakom. Z opažanjem iz prve vrste vam lahko povem, da se ta dodeljuje večinoma otrokom, ki že izhajajo iz socialno močnejših družin, kajti dejstvo je, da več denarja žaloma prinaša tudi boljšo izobrazbo (boljši učni pripomočki, psihološka motivacija, zasebne šole itn.).

Primer: Oče (zdravnik) in mati (odvetnica) – s približnim skupnim neto mesečnim dohodkom čez 4000 € – imata otroka, ki mu nudita vse, da bi le lahko bil uspešen v šoli. Imata čudovito in prostorno hišo, ki močno vpliva na razpoloženje otroka; otroku kupujeta zdravo in kvalitetno hrano, zaradi česar ni bolehen in laže splošno funkcionira; lahko mu privoščita vse šolske potrebščine (tudi tiste dražje, recimo kakovosten šolski nahrbtnik, boljši kalkulator, novi atlas, slovar ...); ga peljeta v šolo z avtom oz. mu plačata taksi, zaradi česar se ubožcu ni treba vstajati 30 ali več minut prej vsako jutro v strahu, ali bo ujel avtobus ali bo moral v dežju in mrazu v šolo; brez težav mu ob prvi luknji v znanju najameta inštruktorja; mu kupujeta najboljše knjige, ki bi ga motivirale pri učenju; in še bi lahko našteval. Bistvo je, da je tak otrok dosti bolj privilegiran in ima potemtakem več možnosti, da doseže povprečno zaključno oceno 5,0; kar je eden, a hkrati najpomembnejši, pogoj za dodelitev Zoisove štipendije v teh časih (z novozakonskim dodatkom, da mora upravičenec med drugim doseči vsaj eno srebrno ali zlato priznanje na državnem nivoju katerega koli tekmovanja, npr. Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz znanja angleškega jezika ipd.). Moj konkretni predlog je, da se uvede nov pogoj, ki določa, ali bo vlagatelj prošnje za Zoisovo štipendijo njen upravičenec ali ne, in sicer bi se nova klavzula lahko glasila nekako takole: — Skupni neto mesečni dohodki zakonitega/-ih zastopnika/-ov vlagatelja prošnje za dodelitev Zoisove štipendije ne smejo presegati 75 % trenutne neto povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na družinskega člana, pri čemer se ne upoštevajo bratje in sestre vlagatelja z dokončano vsaj VI/2. stopnjo izobrazbe.

2) Predlagam, da se dvigne cenzus za ohranitev Zoisove štipendije na poklicnih srednjih šolah s povprečne zakljične ocene 4,1 na vsaj 4,5; na gimnazijah pa s 4,1 na vsaj 4,3; na družboslovnih fakultetah (brez prava) pa z 8,5 na 9,0. Naj pojasnim svoj predlog s primerom. Primer: Dijak Zoisov štipendist srednje tehniške šole s povprečno zaključno oceno 4,1 ohrani svojo upravičenost do štipendije in prejema nadaljnjih 66+ € mesečno, medtem ko se njegov sovrstnik, ki (še) ni Zoisov štipendist, na gimnaziji (splošna smer) bori in ima povprečno zaključno oceno 4,8; vloži prošnjo za dodelitev Zoisove štipendije, pa je kljub temu ne dobi, saj se končni cenzus vsako leto dvigne na 4,85 ali še višje. Na tej točki vas vprašam, ali se vam to zdi res pravično? Vsi vemo, kakšen – realen – sloves imajo gimnazije, tj. da imajo težji program, poklicne srednje šole pa lažjega. Zavedam se, da v RS primanjkuje določenih poklicnih izobrazb, toda gre za trud, ki ga mladi posameznik vloži v svoj študij, in iskreno ter z vso pravico pravim, da gimnazijci v povprečju vlagajo več truda vanj. Vzrok dviga cenzusa na gimnazijah pa je, da je tudi povprečna zaključna ocena 4,1 malodane smešna, saj je to praktično zgolj prav dober dijak in ne odličen, kot bi od Zoisovega štipendista pričakovali. Podobno velja za družboslovne fakultete (brez določenih smeri – kot je npr. pravo). Dejstvo je, da je v naši državi vse več družboslovcev, ki pa v večini seveda le stežka najdejo službo. Programi naravoslovnih fakultet pa so z druge strani precej zahtevnejši in ti torej sorazmerno bolj odpirajo vrata za zaposlitev študentom. Hkrati menim, da bi morala vlada izdatneje spodbujati razvoj naravoslovnih ved, kar bi lahko dosegla s pravičnejšo štipendijsko motivacijo študentov, ki obiskujejo programe tovrstnih fakultet.

Z uveljavitvijo mojih predlogov bi lahko državno gospodarstvo, ki je poleg ostalih perečih težav naše nacije tako ali tako v franžah, prihranilo dobršen del javnih sredstev, vlada bi motivirala mlade, da se še dodatno trudijo in žanjejo višja ocenska povprečja, razvijajo področje naravoslovnih ved, hkrati pa bi se vse večja meja med bogatejšim in revnejšim slojem slovenskega prebivalstva zabrisala, kar bi vodilo k pravičnejšemu jutri. Konstruktivni komentarji so zelo dobrodošli.

Lep pozdrav

Piano

Komentarji