Brezplačna avtomatska lektorica za državljane
3032 OGLEDOV
29 KOMENTARJEV
Državna volilna komisija je volivcem odposlala več kot 1.500.000 vabil za evropske volitve s slovnično napako, ki je ne bi bilo, če bi državni uradniki uporabljali računalniški program, ki omogoča avtomatsko lektoriranje besedil.
Predlagam vladi, da sprejme ponudbo podjetja, ki trži avtomatsko lektorico, saj bi jo dobili že za 1 evro letno za posamezno licenco, v zameno za določen letni pavšalni znesek pa bi vsi državljani dobili avtomatsko lektorico brezplačno.
Pozdravljeni
Denar, ki bi ga namenili za program in ki bi stal manj kot euro na državljana je velik. Pomeni okvirno vsaj 1 M. EUR.
S tem denarjem bi lahko pomagali ljudem, ki denar dejansko potrebujejo. Zaradi ene, dveh ali cel otreh slovničnih napaka v nekem dokumentu, ne bo nikomur zares hudo. Prav nihče zaradi tega ne bo zares prikrajšan.
lp
Državljani bi dobili program brezplačno. En evro letno za posamezno licenco velja za uporabnike v javni upravi.
Članek o Besani na spletni strani racunalniske-novice.com:
"Ne vem, koliko vas pozna orodje Amebis Besana, ki se integrira v vaš vsakdanjik (Word, Outlook, samostojna aplikacija) na način, da vaša pisna komunikacija nima stilskih in slovničnih napak. Rešitev Besana zelo dobro deluje. Preverjeno, saj je z njo opremljeno tudi naše uredništvo."
Več o tem je na: www.racunalniske&
Sem proti.
Dvomim, da bi bil računalnik sposoben prepoznati primere, ko pride do napake, ki spremeni pomen stavka ali pa celotnega besedila, slovnično je pa sicer pravilno. Še vedno je tukaj potreben človek, da vse preveri.
Bolje je imeti človeka in program, verjetnost napake pri pisanju besedil je manjša.
Državna volilna komisija je imela lektorja, kljub temu je v prvi povedi letošnjega vabila za evropske volitve zapisala napačni stavek: "Obveščamo vas, da prejeto obvestilo o volišču ni treba predložiti za uresničevanje volilne pravice, obvezno pa morate pred glasovanjem volilnemu odboru predložiti osebni dokument."
Program Besana opozori na napako in napiše pravilno: Obveščamo vas, da prejetega obvestila o volišču ni treba predložiti za uresničevanje volilne pravice, obvezno pa morate pred glasovanjem volilnemu odboru predložiti osebni dokument.
Morda bo kdo rekel, da ni pomembno, ko državni uslužbenec dela napake. Volivcem je bilo odposlano več kot 1.500.000 vabil za evropske volitve s slovnično napako, to je tako veliko število, da bi morali biti državni uslužbenci bolj pazljivi, kaj napišejo.
Glasovala sem proti.
To pa iz razloga, ker nikakor ne morem razumeti, da plačujemo na deset tisoče javnih uslužbencev (med njimi tudi več sto članov volilnih komisij) in zunanjih "strokovnjakov", istočasno, ko imamo na zavodu za zaposlovanje 120.000 brezposelnih oseb, od katerih zagotovo kdo obvlada materni jezik. Torej: delo je treba dati ljudem, ki ga znajo opravljati!
Poleg tega na slovnične napake opozarja že navadni program WORD, ki je nameščen v vsakem računalniku v okviru slovenskih Windowsov.
@Althea: "... nikakor ne morem razumeti, da plačujemo na deset tisoče javnih uslužbencev (med njimi tudi več sto članov volilnih komisij) in zunanjih "strokovnjakov", istočasno, ko imamo na zavodu za zaposlovanje 120.000 brezposelnih oseb, od katerih zagotovo kdo obvlada materni jezik. Torej: delo je treba dati ljudem, ki ga znajo opravljati!"
Lektorji naj bi znali lektorirati. Državna volilna komisija je imela lektorja, kljub temu je v prvi povedi letošnjega vabila za evropske volitve zapisala napačni stavek.
---
@Althea: "Poleg tega na slovnične napake opozarja že navadni program WORD, ki je nameščen v vsakem računalniku v okviru slovenskih Windowsov."
Program WORD ni nameščen v vsakem računalniku v okviru slovenskih Windowsov, ker ni brezplačen.
"Lektorji naj bi znali lektorirati. Državna volilna komisija je imela lektorja, kljub temu je v prvi povedi letošnjega vabila za evropske volitve zapisala napačni stavek."
Zanimiva logika. Da bi se izognili napaki, ki jo je naredil poklicni lektor, bi kupili program, ki lektorira na ravni štiriletnega otroka?
V predlogu je govora o brezplačnem programu za državljane in ne o programu, ki naj bi ga državljani kupili pri firmi, ki program trži. Meni ni znano, kolikšen naj bi bil letni pavšalni znesek, ki bi šel iz proračuna, če bi vlada predlog sprejela.
Verjetno bi vsakega državljana, ki plačuje davke, ta program stal manj kot en evro na leto, kar se mi zdi zanemarljivo malo. Zakaj manj kot le en evro? Zato, ker je en evro ponudba za državne uslužbence.
V proračun ne vplačujejo šolarji osnovnih šol, dijaki srednjih šol, mnogi študenti na univerzi, za njih bi bil program brezplačen. Za druge, ki vplačujejo v proračun, pa bi bil strošek manj kot en evro na leto.
Ne razumem komentatorjev in glasovalcev, ki so glasovali proti predlogu, saj je strošek za uporabo programa zanemarljivo majhen.
Če nekaj plačamo iz proračuna, potem to ni brezplačno.
Res ne? Kam pa gre DDV, ki ga šolar plača ob nakupu čokoladice, ali pa trošarina, ki jo študent plača pri cigaretih in pivu?
Oprostite, ampak ta logika je preprosto smešna.....tudi igrača ni brezplačna, pa čeprav je otrok ni kupil sam, ampak so jo plačali starši.
Ne razumem, kako ne razumete, da se nekaterim ljudem nekaj sto tisoč EUR letno ne zdi "zanemarljiv strošek", še posebej, če tega ne potrebujemo.
1 EUR/državljana je celo 2 milijona, ne samo nekaj sto tisočakov.
In če se nekaterim zdi program koristen, ga pač plačajte in uporabljajte....ne pa da poskušate ta strošek prevaliti na davkoplačevalce.
Dan, 212 občin imamo v Sloveniji, 3500 občinskim svetnikom plačujemo sejnine in morda tudi prevoze na seje (to slednje ne vem z gotovostjo). Okoli 237.000 oseb je zaposlenih v javnem sektorju in preko 3 milijarde EUR smo davkoplačevalci (tako javni kot realni) sektor) pravkar izgubili z dokapitalizacijo treh največjih državnih bank zaradi nesankcioniranih tajkunskih prevzemov... itd., vi pa sedaj predlagate še uvedbo računalniškega programa vsaj za državno volilno komisijo (če že ne za celotni javni sektor), ko bi zadoščal že samo en redno zaposleni in za materni jezik izšolani slavist.
Napredek tehnologije in robotizacija proizvodnje sta čudoviti zadevi! Na žalost pa gre globalni privatizacijski trend v smeri, ko bo po svetu vse več in več brezposelnih ljudi, ki avtomatiziranih produktov peščice lastnikov kapitala, na neki točki enostavno ne bodo več zmogli kupovati. Brez postopnega dvigovanja davka na dobiček, ki bi se namensko preusmerjal nazaj (!) v socialne transferje brezposelnih množic in ki so hkrati tudi potrošniki, bo opevani »kapitalistični« sistem propadel. Obubožane množice bodo naposled le razumele predčasne vizije Karla Marxa, ker jim bosta »socializem in marksizem« postala edina možnost golega preživetja. Prehod v pravičnejšo družbo bo postopen, ali pa nasilen. Bolj ko se bo poglabljala kriza kapitalizma, prej bomo prešli na novo obliko družbenega sistema.
Kar se mi je pravkar zapisalo, seveda nima direktne povezave na vaš predlog. Toda v tej fazi menim, da je za potrebe republiške volilne komisije, vsekakor bolje z zavoda za zaposlovanje sneti (vsaj) eno osebo, kot pa uvajati dodatni računalniški program z dvomljivim znanjem slovenščine.
BTW: svoj računalnik sem kupila po hudo nizki akcijski ceni. Prednaloženi slovenski Windows se je podrazumeval, prav tako pa tudi Office paket s slovenskim programom Word. Če se torej že gremo »kapitalizem«, potem še toliko bolj suvereno trdim, da bi v primeru velikih javnih naročil, izbrani dobavitelj za (mojemu računalniku) primerljivo in celo višjo grosistično ceno po komadu, moral dostaviti najmanj kompletno (!) programsko opremo! Zakaj so računalniki v javnem sektorju brez slovenskega Worda, lahko pojasnijo le tisti posamezniki, ki so izbrali dobavitelja, vendar so se namesto o obsegu programske opreme, raje dogovarjali o obsegu zasebnih provizij.
Brez zamere, Dan, ampak jaz 100% stojim za svojim glasom PROTI.
@Althea: "... vi pa sedaj predlagate še uvedbo računalniškega programa vsaj za državno volilno komisijo (če že ne za celotni javni sektor), ko bi zadoščal že samo en redno zaposleni in za materni jezik izšolani slavist."
Program bi lahko bil pripomoček za tiste uradnike, ki sestavljajo sporočila za posameznike in širšo javnost. Strošek za uporabo programa je en evro na leto za enega uporabnika. En redno zaposleni in za materni jezik izšolani slavist ne bi mogel opraviti vsega dela.
---
@Althea: "... Zakaj so računalniki v javnem sektorju brez slovenskega Worda, lahko pojasnijo le tisti posamezniki, ki so izbrali dobavitelja."
Word opozori na zatipkane besede. Za slovnične napake, pa je bolje uporabiti program, ki je temu namenjen.
Želimo ohraniti svoj jezik, potem pa na netu ni mogoče dobiti niti Slovarja Slovenskega Knjižnega Jezika. Želimo, da bi tujci znali naš jezik, pa morajo kupovati slovnico.
Torej Besano, SSKJ in Slovnico potrebujemo na spletu. To je samo vprašanje cene. Lahko bi tudi obstajali forumi, kjer bi uporabniki popravljali slovnico in da bi se to ohranilo v nekem hitrodostopnem sistemu.
Vprašanje je samo cena. To bomo davkoplačevalci morali plačati. Lahko pa bi en evro od rtvoslo plačali za to. TV slovenije itak skoraj nič ne gledam.
SSKJ je brezplačno dostopen online.
Iz radovednosti sem šel preverit predstavitveno verzijo na spletu. Vpisal sem dva stavka:
"Danes sem prijeli vročega kostanja in ga vrgel stran nisem pa ga pojedel. Dobri dan me je ponesel pri večeru."
Besana ni našla nobene (!) napake.
Absolutno proti temu, da se za takšno skrpucalo troši davkoplačevalski denar.
Besana opozori na zatipkane besede in predlaga popravek nekaterih slovničnih napak. Ni pa vsemogočna, saj tega od računalniškega programa ne moremo zahtevati.
Najti napake v mojem navedku ni stvar vsemogočnosti, ampak nečesa, kar kot napačno označi povprečen petletni otrok. Temu niti približno ne moremo reči "lektoriranje".
Tudi za pisanje brošur v tujih jezikih ne uporabljamo Googlovega prevajalnika.....in vsi vemo zakaj.
Črkovanje pa zna MS Word ali OpenOffice preveriti zastonj.
kaj ma prelagatelj od tega predloga? mislim ekonomsko....
Letna naročnina za avtomatsko lektorico Besana je 69,96 € za domačo nekomercialno rabo. Letos sem nakazal podjetju Amebis okrog 10 € manj, ker so upoštevali popust ob podaljšanju naročnine. Upam, da bo vlada sprejela ponudbo podjetja, ki trži avtomatsko lektorico, saj bom tako dobili avtomatsko lektorico brezplačno.
Nepotreben strošek.
Zaradi občasne slovnične ali pravopisne napake se ne bo podrl svet.
Poleg tega sem zelo skeptičen glede samodejnega lektoriranja, še posebej pri slovenskem jeziku.....nisem še videl produkta, ki bi to zanesljivo in kakovostno naredil.
Na spletni strani besana.amebis.si so zapisali: "Če naše besedilo vsebuje napake, nihče ne bo rekel nič. A bodo opazili. In sklepali o naši površnosti in nezanesljivosti, morda celo o inteligenci. V prodaji lahko slovnične napake spremenijo pomen besed, uničijo ugled in odženejo stranke. Za študenta lahko napake pomenijo slabšo oceno. V zasebni komunikaciji lahko napake ustvarijo vtis površnosti ..."
Besana je po mojem mnenju koristen pripomoček pri pisanju besedil.
Neverjetno....da nek prodajalec hvali svoje blago in poskuša ustvariti pri potencialnih kupcih občutek, da je to zelo pomembno?
In če res prenesemo njihov prodajni nagovor na konkretni primer....se vam res zdi, da lahko pravopisna napaka zniža ugled naše države, ob vsem drugem, kar se dogaja? Ali lahko odžene stranke državi? In ali morda kdo sploh še dvomi o (ne)inteligenci in površnosti naših politikov in mnogih v javni upravi?
Del s spreminjanjem pomena pa je zavajajoč. Če je stavek slovnično pravilen, ga bo vsak program spustil skozi, pa naj bo še tako dobro napisan. Trditi, da zna računalniški program bolje od človeka (v tem primeru prejemnika besedila) oceniti, kaj je avtor želel povedati, je smešno.
Strinjam se, gre za koristen pripomoček. A daleč od tega, da bi bil toliko nepogrešljiv, da bi se državi splačalo plačevati nekaj deset, ali celo sto tisoč EUR letno za to, da se izognemo peščici pravopisnih napak.
@DavidS: "...se vam res zdi, da lahko pravopisna napaka zniža ugled naše države, ob vsem drugem, kar se dogaja?"
Nisem napisal, da pravopisna napaka zniža ugled naše države.
---
@DavidS: "Trditi, da zna računalniški program bolje od človeka (v tem primeru prejemnika besedila) oceniti, kaj je avtor želel povedati"
Nisem napisal, da zna računalniški program bolje od človeka oceniti, kaj je avtor želel povedati.
---
@DavidS: "Strinjam se, gre za koristen pripomoček. A daleč od tega, da bi bil toliko nepogrešljiv, da bi se državi splačalo plačevati nekaj deset, ali celo sto tisoč EUR letno za to, da se izognemo peščici pravopisnih napak."
En evro letno za posamezno licenco se mi zdi ugodna cena.
Navajam:
"V prodaji lahko slovnične napake spremenijo pomen besed, uničijo ugled in odženejo stranke"
Če slovnične napake spremenijo pomen besed, potem mora program vedeti, kateri pomen je imel pisec v mislih, če ga želi ustrezno popraviti.
Ugled je neposredno omenjen v vaši navedbi.
Ugodnost ali neugodnost cene je pač stvar osebnega mnenja. Vam se zdi program toliko vreden (oziroma še veliko več, če plačujete zanj 60 EUR letno), meni se glede na rezultat mojega poskusa ne zdi tako.
Govoriti je treba o celotnem znesku, ki pri številu zaposlenih v javni upravi tudi pri 1EUR/kos hitro pride do omembe vrednih številk.