13. 8. 2018
Odziv Ministrstva za pravosodje
V primeru neizpolnitve obveznosti sodišče zagotavlja sodno varstvo civilnih pravic v pravdnem postopku, vendar pa se z izdajo sodne odločbe sodno varstvo še ne izčrpa. Kadar dolžnik ne izpolni tistega, kar mu je naloženo s sodno odločbo, jo je treba prisilno izvršiti. Namen izvršilnega postopka je, da se zagotovi dokončna uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva. Zakon o izvršbi in zavarovanju ureja pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev (1. člen).
Čeprav je cilj izvršilnega postopka učinkovita realizacija upnikove terjatve, tega cilja vendarle ni mogoče doseči za vsako ceno in na kakršenkoli način. Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS) v 2. členu določa, da je Republika Slovenija pravna in socialna država. Država mora v okviru uresničevanja ustavnega načela socialne države vsakomur zagotavljati možnost za dostojno življenje. To pa najprej pomeni zagotavljanje določenih minimalnih pogojev za preživetje.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v obrazložitvi odločbe, št. U-I-339/98 z dne 14.10.1998, navedlo: »Namen izvršilnega postopka je, skladno z ustavno zahtevo po učinkovitosti pravice do sodnega varstva, zagotoviti izpolnitev obveznosti, ki praviloma izhaja iz pravomočne sodbe. Glede na namen izvršilnega postopka je torej nujno, da mora zakon, ki to področje ureja, prvenstveno upoštevati interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe in s tem dokončna uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva. Kljub temu pa je potrebno upoštevati, da iz ustavnega načela socialne države (2. člen Ustave RS) ter iz pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS) izhaja, da izvršba za uveljavitev denarne terjatve ni dovoljena na stvareh ali pravicah, ki so nujne za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb dolžnika in oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati ali opravljanje samostojne dejavnosti, ki je dolžniku glavni vir preživljanja, ob tem pa je pri opravljanju izvršbe potrebno upoštevati osebno dostojanstvo dolžnika. Takšne določbe ZIZ (drugače kot prejšnji Zakon o izvršilnem postopku) sicer izrecno ne vsebuje, vendar pa je potrebno šteti, da gre pri tem za načelo, ki neposredno izhaja iz zgoraj navedenih ustavnih določb. Slednje je predvsem potrebno upoštevati tudi pri ureditvi izvršbe na plačo in druge osebne prejemke, saj ravno ti prejemki človeku v mnogih primerih zagotavljajo socialno varnost. Iz zgoraj navedenega načela, ki izhaja iz zahtev socialne države in pravice do osebnega dostojanstva in varnosti, izhaja, da izvršba na plačo dolžnika ne sme prizadeti v takšni meri, da bi bil ogrožen njegov eksistenčni minimum.«.
Glede na navedeno je upoštevaje Zakon o minimalni plači tako v Zakonu o davčnem postopku za davčno izvršbo kot v ZIZ za civilno sodno izvršbo (102. člen) določeno, da je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti mogoče seči:
za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči; za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Praviloma je tako minimalni znesek, ki mora dolžniku ostati v primeru izvršbe, znesek v višini 76 % minimalne plače, zakon pa zaradi posebne narave nekaterih terjatev (t. i. privilegiranih terjatev iz zgoraj citirane 2. točke) določa, da je možno seči tudi pod ta minimum, natančneje do višine 50 % minimalne plače.
Razlogi za tako ureditev so natančno pojasnjeni v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-K) (pod rubriko analitični pregled).
V zvezi s tem dodajamo, da je bila s sprejemom take ureditve uresničena ena izmed zavez na področju »Pravna varnost/država« v Socialnem sporazumu za obdobje 2015–2016, in sicer, da se spremeni ZIZ na način, da z izvršilnim sredstvom ni možno poseči pod minimalno plačo, zmanjšano za davke in prispevke.
Glede na navedeno Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.