Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

TEST SLOVENŠČINE, kot pogoj za pridobitev državljanstva

18715 OGLEDOV 17 KOMENTARJEV

Spoštovani,

nikjer v postopku naturalizacije ali pridobitve državljanstva ne zasledim, da mora oseba dokazati da govori uradni jezik.. SLOVENŠČINO. V sloveniji slišim več tujcev kot slovencev in poznam veliko ljudi, ki po 20 letih v SLO še vedno ne znajo ne govoriti ne pisati slovensko. To je zame žaljivo in nesprejemljivo. Če želimo ohraniti slovenski jezik, potem dodajte slovenščino tudi v pogoj za pridobitev državljanstva, ostalim pa pošljite obrazec naj vam ga izpolnijo na uradu, pa boste videli komu in kdaj ste podarili državljanstvo.. Nič nimam proti tujcem, vendar v tuji državi morajo sprejeti tuja pravila...V sloveniji govorimo Slovensko in NE bosansko, srpsko in hrvaško, romsko..

Sama sem bila priča našim ˝slovenkam˝ brez službe, ki so imele s seboj prevajalce, da so lahko izpolnile vlogo za vpis otroka v vrtec... tudi za njih je bolje, da se bodo lažje znašli pri nas.. to je v obojestransko korist.. in tako bodo tudi lažje dobili delo in postali bolj zaposlivi. Kolikor vem se ne branijo dela, le samozavesti zanj nimajo, ker ne znajo slovensko.

43 glasov

9 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Z zavestna 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 9. 2014

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Državljanstvo Republike Slovenije ureja zakon (tako 12. člen Ustave Republike Slovenije). Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo 2, v nadaljevanju ZDRS), ki je stopil v veljavo dne 25. 6. 1991, je uzakonil tudi izrecno določilo o znanju slovenskega jezika, ki je doživelo številne spremembe.

Prvotno je bilo zahtevano pogovorno znanje slovenskega jezika v takšni meri, da se je tujec,ki je uveljavljal pravico do slovenskega državljanstva, lahko sporazumeval z okoljem. Obvezni preizkus znanja slovenskega jezika je moral tujec opraviti pred strokovno komisijo, ki jo je imenovala Vlada Republike Slovenije, komisija je tudi določila kriterije za pisni in ustni preizkus znanja slovenskega jezika.

S spremembo zakona, ki je stopila v veljavo 25. 3. 1994 se je povečala zahtevana stopnja znanja slovenskega jezika. Tujec, ki je želel pridobiti slovensko državljanstvo je moral z obveznim preizkusom pred strokovno komisijo dokazati, da aktivno obvlada slovenski jezik v pisni in ustni obliki.

Zahtevana raven znanja slovenskega jezika je bila ponovno spremenjena s spremembo zakona ki je stopila v veljavo 29.11.2002, in sicer se zahteva obvladanje slovenskega jezika za potrebe vsakdanjega sporazumevanja kar tujec dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni.

Izpit iz slovenščine na osnovni ravni se pripravlja in izvaja v Izpitnem centru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani, ki ga je Vlada Republike Slovenije določila za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika.

S spremembo zakona v letu 2002 so se določili tudi kriteriji za tiste skupine oseb, ki iz objektivnih razlogov preizkusa ne morejo opravljati (npr. zaradi okvar zdravja) ter izjeme za tiste osebe, ki slovenski jezik dejansko aktivno obvladajo, ker so se ga naučile v okviru rednega izobraževanja (tujci, ki so zaključili osnovno ali srednjo šolo v Republiki Sloveniji, tujci, ki so v Republiki Sloveniji pridobili izobrazbo na VI. ali VII. stopnji oziroma končali visokošolski ali univerzitetni študij po 25. 6. 1991).

Priloge:

Komentarji




  • h hales

    Ne pozabimo, v Republiki Sloveniji imamo tudi manjšine.

    Torej bi moral biti pisni in ali ustni izpit tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku, v kolikor gre za opravljanje izpita na narodnostno mešanem ozemlju.

    Tu so pa še drugi, kot recimo Romi.

    Nekateri, ki so se poročili z državljanom naše države, tudi ne potrebujejo izpita.

    Spet so tukaj športniki, ki dobijo državljanstvo, da lahko igrajo za našo državo.

    Pa znanstveniki, zdravniki, podjetniki ...

     

    Presplošno je pisati, da mora vsak opraviti izpit. Diskriminatorno pa bi bilo, da samo nekateri, recimo fizični delavci iz BiH ali Albanije potrebujejo izpit.

     

    Torej proti.

    • D DavidS

      Manjšine imajo poseben status, ker gre za pripadnike drugih narodov, ki so se znašli v Sloveniji zaradi sprememb državnih mej. Ne gre jih izenačevati s prostovoljnimi migracijami.

       

      Kaj je z Romi? Zakaj oni ne bi rabili znati slovenskega jezika, če želijo pridobiti državljanstvo?

       

      Tudi tisti, ki so se poročili z državljanom Slovenije, morajo opraviti izpit, če želijo tudi sami dobiti državljanstvo.

       

      Znanstveniki, zdravniki in podjetniki ne potrebujejo državljanstva, da lahko delajo in živijo v Sloveniji.

       

      Na športnem področju pa naj barve Slovenije branijo tisti, ki si to res želijo.....in če si res želijo, se bodo tudi naučili jezika. Plačanci pa v reprezentančne športe ne spadajo....za to imamo klube.

       

      Nič ni presplošno napisati "vsak". Kar se mene tiče, mora to opraviti prav vsak.

  • m mrtn

    in samo upamo lahko, da predlagateljica s svojim vzdevkom ni mislila na "zavedna slovenka"

  • m mrtn

    v tem primeru bi bilo vsekakor prav, da se na podlagi znanja slovenscine odvzame drzavljanstvo tudi vsem 'natur' slovencem, ki malicijo jezik, od s/z, do zanikanega rodilnika... mogoce bi pa tako mimogrede resili se problem slovenske politike...

  • Š Še1Slovenc

    Glasoval sem proti predlogu, ker temelji na nestrpnosti.

    Spoštujem vašo pravico do izražanja lastnega stališča, vendar zadevo vidiva različno:

    Če država rabi zdravnika specialista, ki želi naše državljanstvo;

    vrhunskega športnika; znanstvenika, inženirja, profesorja, umetnika ...,

    od katerih nihče ne bi znal slovensko, potem imamo problem zaradi 'vašega' zakona,

    kar je paradoks, saj naj bi zakoni omogočali urejanje problemov.

    Predstavljajte si da bi vi iz določenih razlogov želeli postat državljanka druge države.

    Verjetno se vam ne bi zdelo prav če se ne bi mogla poročit z ljubljeno osebo

    ali živet z bližnjimi sorodniki ali ustvarit poklicno kariero v določeni državi ....

    Če s svojo prisotnostjo prispevate k dobrobiti države za katere državljanstvo prosite,

    potem ne vidim razloga zakaj vam zakonsko tega ne bi omogočili.

    Dobrobit ni nujno neposredne materialne narave ali normirane oblike dela;

    lahko bi le osrečevali nekoga, ki bi vas lahko preživljal

    in za vas plačeval zdravstveno zavarovanje in pokojninski sklad,

    da v primeru njegove smrti ne bi obremenili države ki vas je sprejela itd itd

    Dokler je očiten dober namen bi morali stvari usklajevati

    in iskati rešitve v obojestransko zadovoljstvo.

    V primeru kjer bi se z razlogom pritožila prikrajšana fizična ali pravna oseba

    ali bil nepošten namen očiten in zloraba dobronamernega zakona dokazana,

    (to pomeni da bi bili določeni ljudje ali država prikrajšani v tem odnosu),

    bi oseba z očevidnim slabim namenom izgubila zlorabljene pravice.

     

    Pogosto prezapletene zakone bi lahko poenostavili v smeri skupnega imenovalca,

    ali kriterija ki se mu reče 'dober namen'

    Skoraj vsaka uredba, pravilnik, predpis ali zakon bi lahko temeljil na enostavnem vodilu in urejal določeno situacijo ali področje: če nekdo želi začeti in narediti nekaj od česar imata obe strani korist, potem se za to poišče ustrezen način,

    ki ni nujno zakonsko detajliran in enak v vsakem primeru.

    Važna je dobronamerna odprtost in obojestranska korist pa četudi potencialna.

    Dobra volja in dober namen sta starejši kategoriji kot država in pisani zakoni.

    Zakoni so nastali kot oblika dogovora med udeleženimi,

    zato da bi 'dobra volja in dober namen' nemoteno omogačala sožitje med ljudmi.

    Človek ki ju ne premore, bo vedno našel izgovore zakaj se to ne obnese :)

     

    • D DavidS

      Zdravnik ne potrebuje državljanstva za delo pri nas, z ljubljeno osebo se lahko poročite tudi če ni naš državljan, z bližnjimi sorodniki lahko živite in si ustvarite kariero tudi brez državljanstva.

       

      Če ima nekdo tako gorečo željo po našem državljanstvu, potem mu menda ni problem pokazati toliko spoštovanja do države in predvsem novih sodržavljanov, da se nauči njihov jezik?

    • b benF86

      Mogoče bi pa morali vse Slovence poslati na test slovenščine in potem povprečno raven postaviti kot raven za pridobitev državljanstva. Glede na polpismenost povprečnega Slovenca je namreč rahlo svetohlinsko zahtevati od novih kandidatov, da znajo pravilno slovenščino bolje od dolgoletnih Slovencev.

  • v vferfila

    Tudi izpit iz zdrave pameti ne bi škodil, pa da znaš zavriskati ter zapeti vsaj tisto Pri farni cerkvici....

  • o opazovalka

    Menim, da bi kakšen izpit iz znanja slovenskega jezika potrebovali naši vrli poslanci, saj jih je kar nekaj, ki ne spravijo skupaj stavka, ki bi imel rep in glavo.

  • h heizenberg

    Žena je (bila) tujka. Pogoj za pridobitev državljanstva je bilo dokazilo o znanju slovenskega jezika. Obiskovala je tečaj slovenščine (mislim, da danes v smislu integracije tujcev tečaje organizira država) in izpit opravila na FF, kar je zadoščalo za izpolnitev pogoja. Podrobnosti so mi žal že zbledele, sicer pa je predlog dobil toliko glasov, da bo zagotovo sledil ustrezen odgovor državnega organa.

    Kljub temu pa bi bilo koristno, če bi se avtor predloga prej podučil, kako so stvari pri nas že urejene, da ne bi smetil po spletu in na novo odkrival toplo vodo. Da o tem, da bi sam potreboval krepko lekcijo slovenske slovnice, niti ne govorim.

    • S Sony Globokar

      Tako je! Tečaj in test iz slovenskega jezika sta pogoj za pridobitev slovenskega državljanstva. Če pa nekateri v državi Sloveniji in prej republiki Sloveniji še danes ne uporabljajo slovenščine čeprav v njej živijo že pol stoletja pa je njihov problem in problem okolja s katerim komunicirajo. Če bi okolje zahtevalo dosledno uporabo slovenskega jezika bi le tega kaj hitro obvladali (saj večinoma ga, le govoriti nočejo).

       

      Vem pa, da so nekoč naredili izjemo glede izpita iz slovenskega jezika pri neki starejši gospe, ki se je v Slovenijo preselila iz Banja Luke (tja je pred drugo svetovno vojno pribežalo veliko primorskih Slovencev pred fašističnim nasiljem). Oče in mati tiste gospe sta bila primorska Slovenca in gospa je poznala slovensko zgodovino in se po svojih močeh trudila govoriti slovensko (bila pa je že v pozni starosti). Zato so tudi naredili izjemo kar je lepo in prav in vse pohvale vredno (da nismo vedno zgolj birokrati, ki se držijo črke zakona kot pijanec plota). Sicer pa bi državljanstvo R Slovenije verjetno lahko uveljavljala tudi po starših.

  • I Izbrisan uporabnik 2127

    Kolikor vem, je takšen izpit že pogoj za pridobitev državljanstva.

     

    Dvolično je, da poda takšen predlog oseba, ki bi še sama potrebovala tak tečaj ...

  • I Inga

    Se strinjam.

    Pridobitev drzavljanstva RS je tezek proces.

    Tudi za kulturnike, sportnike in clane druzine.

    Vas predlog pa ima vonj po nacionalizmu.

    Nisem vedela, da imamo Slovence in "Slovence".

     

    Mislim, da podoben govor ne dela casti narodu, ki ima bosance, srbe in kogarkoli ze nastevate za bratje in to celo iz iste jezikovne skupine.

     

    Katere?

    Juznoslovanski jeziki.

     

    Veste, vcasih opazim veliko stvari, ki jih najraje ne bi videla.

    Sprasujem se pa, od kod toliko sovrastva?

     

    Nihce nima na teh prostorih, ali pa redki, popolnoma in edino slovenske sorodnike.

    ....

     

    Ter tak odnos me cudi. Oprostite

  • M Mojca Volf

    To je le eden izmed zahtevanih pogojev tudi v Švici in Liechtensteinu. V njihovem primeru seveda nemščina oz. eden od uradnih jezikov države.

  • V Vinci

    V Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije piše, kakšni so pogoji za pridobitev državljanstva. Denimo pri naturalizaciji je eden od pogojev, da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni (5. točka 1. odstavka 10. člena prej omenjenega zakona).

     

    Povezava do zakona: www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa

     

    Bi pa skorajda pričakoval boljšo slovnico od tebe, ki predlagaš kaj takšnega, zato ti priporočam, da jo izboljšaš. V teh dveh ubogih odstavkih si naredila najmanj 15 napak.

  • M Mr.G.

    Se popolnoma strinjam in podpiram.

  • D DavidS

    Vsekakor bi moralo biti znanje slovenskega jezika pogoj za pridobitev državljanstva.

    In to ne na nivoju "Dobra dan, jaz imeti bi dva kruhe", ampak tekoče, pisno in ustno.