Izstopimo iz Evropske unije in Nata!
Vsem tem škodljivcem in zločinskim idejam se je žal pridružil nazadnjaški domači sloj. Posamezniki, stare politične stranke in del cerkve, ki je sledil najbolj nazadnjaškim vatikanskim krogom. To je bil sloj, ki sta mu bila bolj primerna, koristna in pri srcu kolaboracija in delovanje proti lastnemu narodu kot sam lastni narod. In to le zaradi zaščite ozkih oblastnih in kapitalskih interesov. Žal sta prav ta sloj starih političnih sil in del nazadnjaškega klera napravila največjo zgodovinsko škodo narodu in pognala Slovence v bratomorni boj.
Seveda jih pri zaščiti lastnih ozkih interesov ni ustavila niti okoliščina, da so za ubijanje lastnih ljudi prejeli plačilo in morda obljubo, da bodo sodelovali pri vladanju, od tedaj največjega zla, kar se ga je doslej pojavilo v znani zgodovini človeštva.
S svojim zločinskim hujskanjem k bratomorni vojni so v sodelovanju z okupacijsko oboroženo silo dvignili roko nad lastni narod. Že sama okupacija, prepuščenost na milost in nemilost sovražnim tujim silam, slabe življenjske razmere ter brezupne mednarodne razmere so napovedovali Slovencem grozečo, uničevalno temno prihodnost.
Veleizdaja stare politike in dela klera pa je pomenili dobesedno eksekucijo Slovencev in slovanstva.
Vendar, kot vedno v zgodovini človeštva in v zgodovini Slovanov, je iz drobne iskrice upora vzplamtel veličasten in mogočen ogenj narodno osvobodilnega boja. V bran naroda se je dvignilo najprej stotine, nato tisoče in sto tisoče ljudi, ne da bi ob tem, pomislili na svoj trenutni osebni interes ali položaj ali na lastno varnost in življenje. V bran domovini, narodu, slovenščini in socialno pravični družbi. Pri tem so na svoji poti proti osvoboditvi in boljšemu življenju za vse postavili na kocko in tvegali izgubiti največ, tisto, kar vsakemu človeku podari le mati. Tvegali so svoja življenja, tisto največ, kar človek dobi, ima in lahko izgubi na poti k svojim idealom. Na poti, po kateri se najboljši sinovi domovine podajo, in pri tem dajo na razpolago narodu in domovini - sebe in svojo energijo.
Mladi, stari, revni, premožni, kmetje, delavci, obrtniki, profesorji in dijaki, žene in možje so dvignili pesti in rekli - ne!
Upor je prerasel v osvobodilno vojno in v socialno revolucijo. V izgradnjo nove, ljudske oblasti.
Vendar tudi ob upoštevanju tega lahko ugotovimo, da tok časa zadnjih 10 ali 15 let našega naroda in države ne nosi proti dobremu.
Kaj je tisto, kaj je tisto slabo, kaj smo uspeli izničiti in pokvariti?
Kriza, ki je zajela svet, je le del resnice in zgodbe o slabem. Mi smo si velik del krize skuhali in uprizorili ter zavdali kar sami.
Nesposobni politiki, samovšečni in vase zaverovani, ki se lepo tiščijo na toplem, kradljivi direktorji, podkupljivi in vzvišeni uradniki in grabežljivi tujci nam krojijo naš vsakdan.