Predlagam, da se uveljavi zakon, ki blokira vse račune in premoženje podjetij v primeru neizplačila plač na dan, ko je čas za nakazilo le teh ter se tako zavaruje ljudi in državo pred goljufijami slamnatih in ostalih goljufivih podjetij.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da predlog državljana ni primeren za nadaljnjo obravnavo iz naslednjih razlogov.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 134. in 135. členu določa obveznost izplačila plače in izdaje pisnega obračuna plače ter določa, da je pisni obračun verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo. Da je pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, verodostojna listina v smislu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), določa tudi tretji odstavek 23. člena ZIZ.
Navedeno pomeni, da lahko delavec v primeru neizplačila plače na podlagi pisnega obračuna plače predlaga izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki jo obravnava Centralni oddelek za verodostojno listino pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Navedeni oddelek zadeve obravnava hitro, v večini primerov pride do izdaje sklepa o izvršbi že v nekaj dneh. Delodajalec ima možnost zoper sklep o izvršbi vložiti ugovor. Če delodajalec ne bo podal (obrazloženega) ugovora, bo izdani sklep o izvršbi postal pravnomočen in bo posredovan v izvrševanje vsem izvrševalcem glede na predlagana sredstva izvršbe, v primeru izvršbe na sredstva pri organizaciji za plačilni promet pa tudi banki, ki nakaže sredstva na račun upnika in blokira račune dolžnika, če sredstva ne zadostujejo za celotno poplačilo obveznosti. Ravnanje delodajalca, ki ne izpolni obveznosti iz 134. ali 135. člena ZDR-1, je prav tako že sankcionirano kot prekršek (glej 27. točka prvega odstavka 217. člena ZDR-1).
Možnost, da delavec doseže rubež (in s tem prepoved razpolaganja) denarnih sredstev na računu delodajalca tako po veljavni ureditvi že obstaja. Seveda pa je nujno, da delavec kot upnik vloži predlog za izvršbo, delodajalcu pa je v postopku izvršbe omogočeno ugovarjati, da je bilo neizplačilo ali izplačilo plače v nižjem obsegu utemeljeno. Uvedba avtomatične blokade vseh denarnih sredstev na računu upnika, tudi v primeru, da bi bilo to tehnično mogoče, bi bila tudi ustavnopravno vprašljiva, saj bi to pomenilo, da delodajalec, kljub upravičenim razlogom ne bi mogel poravnati svojih obveznosti do drugih delavcev in pogodbenih partnerjev (dobaviteljev). To bi posledično lahko pripeljalo to stečaja podjetja in s tem do odpovedi pogodb o zaposlitvi vsem zaposlenim.