5. 8. 2014
Odziv Ministrstva za pravosodje
Po veljavni ureditvi v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljnjem besedilu ZFPPIPP) je upravitelj poseben organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu. Stečajni upravitelj je dolžan svoje pristojnosti izvrševati skladno z namenom, zaradi katerega je imenovan, in v okviru zakonskih pooblastil. V tem okviru se presoja tudi njegova skrbnost pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja. Ravnanja, ki niso skladna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, imajo za posledico odškodninsko odgovornost stečajnega upravitelja (102. člen ZFPPIPP).
Z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov. Zato z začetkom stečajnega postopka pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov upravitelj. V stečajnem postopku tako upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega dolžnika, pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase, pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka, in pri drugih pravnih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede v skladu z zakonom. Upravitelj mora pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati vestno in pošteno, z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti glavno vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti (97., 98., in 245. člen ZFPPIPP).
V postopku prisilne poravnave poslovodstvu dolžnika ne prenehajo pooblastila za zastopanje – so pa le-ta omejena (glej 151. člen ZFPPIPP), zato je v postopki prisilne poravnava funkcija upravitelja nadzornega značaja (glej 171. člena ZFPPIPP).
Funkcijo upravitelja lahko opravlja le oseba, ki ima veljavno dovoljenje ministra za pravosodje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije. Da pridobi dovoljenje ministra, mora oseba izpolnjevati naslednje zakonsko določene pogoje: da je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora ali države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in ima aktivno znanje slovenskega jezika, je poslovno sposobna in ima splošno zdravstveno zmožnost, da ima najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali primerljivo izobrazbo, pridobljeno v tujini, nostrificirano, priznano ali ovrednoteno v skladu z zakonom, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja, ali dovoljenje za opravljanje nalog revizorja ali pooblaščenega revizorja v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju del s strokovno izobrazbo kot določa zakon, da ima sklenjeno zavarovanje, ki krije njeno odškodninsko odgovornost kot jo določa zakon za najnižjo zavarovalno vsoto 500.000 v posameznem letu, da je opravila strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja, da je vredna javnega zaupanja za opravljanje te funkcije ter da je pravosodnemu ministru dala izjavo, da bo vestno in odgovorno opravljala svoje pristojnosti in naloge upravitelja ter si v vsakem postopku zaradi insolventnosti, v katerem bo imenovana, prizadevala za kar najhitrejše končanje postopka in čim ugodnejše poplačilo upnikov.
V konkretnem postopku zaradi insolventnosti upravitelja imenuje sodišče, ki vodi postopek. Sodišče mora za upravitelja imenovati vsakič drugo osebo iz seznama izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča po avtomatičnem vrstnem redu, pri čemer se imenovanje vodi ločeno za postopke prisilnih poravnav in stečajne postopke nad pravno osebo, ter za postopke osebnih stečajev in stečajev zapuščine. Če gre za veliko družbo (kaj je velika družba določa 55. člen ZGD-1), pa je lahko imenovana samo oseba, ki je pred imenovanjem najmanj dve leti opravljala naloge in pristojnosti upravitelja. Delo upraviteljev v konkretnem sodnem postopku nadzoruje sodišče, deloma tudi upniki (upniški odbor) stečajnega dolžnika, skladno s svojimi pristojnostmi v postopku. Sodnik, ki vodi postopek, je tudi tisti, ki daje upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna. Upravitelja v posameznem postopku razreši sodnik, in sicer če upravitelj krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, če mu je odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, če mu je dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja prenehalo veljati po petem odstavku 109. člena ZFPPIPP, če zaradi bolezni, delovne nezmožnosti ali smrti ne more več opravljati funkcije upravitelja ali če v skladu s 119.a členom ZFPPIPP tako odloči večina upnikov z glasovanjem. O razrešitvi odloča sodišče po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravitelja ali na zahtevo, ki jo lahko vloži upniški odbor ali vsak upnik (glej 118., 119. in 119.a člen ZFPPIPP). Upravitelj mora poleg javnega zaupanja v posameznem postopku uživati tudi zaupanje upnikov. ZFPPIPP upniškemu odboru omogoča, da z večino glasov vseh svojih članov brez obrazložitve zahteva, da upniki glasujejo o razrešitvi imenovanega upravitelja, če upravitelj ne uživa več njihovega zaupanja, in sočasno glasujejo o imenovanju katerega koli konkretnega novega upravitelja
Upravitelju dovoljenje za upravljanje funkcije preneha, če izgubi državljanstvo Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora, ne da bi istočasno pridobil državljanstvo druge države, ki je Republika Slovenija ali država članice Evropske unije ali država članica Evropskega gospodarskega prostora, če je upravitelju s pravnomočno odločbo odvzeta poslovna sposobnost ali če ne izpolnjuje več pogoja splošne zdravstvene zmožnosti, če da pisno izjavo, na kateri je njegov podpis overjen, da naj se izbriše iz seznama upraviteljev ali če umre. O prenehanju dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja mora minister za pravosodje izdati ugotovitveno odločbo.
Upravitelju pa dovoljenje preneha tudi v primeru, če mu je po izvedenem disciplinskem postopku pred zbornico s pravnomočno odločbo disciplinske komisije izrečen ukrep trajnega odvzema pravice opravljati funkcijo upravitelja. Postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje uvede predsednik zbornice na lastno pobudo ali na predlog ministra za pravosodje, predsednika okrožnega sodišča ali predsednika višjega sodišča. Upravitelju je tak ukrep lahko izrečen, če stori v zakonu predpisano hujšo disciplinsko kršitev. Namesto odvzem dovoljenja mu lahko za hujšo disciplinsko kršitev komisija kot ukrep izreče denarno kazen, ki ni manjša od 5.000 eurov in ne večja od 15.000 eurov, ali pogojni odvzem pravice opravljati funkcijo upravitelja, ki se izvrši, če upravitelj v petih letih po izreku ukrepa znova stori disciplinsko kršitev. Zbornica upraviteljev opravlja tudi nadzor nad poslovanjem upraviteljev, ki lahko pri tem nad upravitelji opravi pregled dokumentacije insolventnega dolžnika, ki jo je prevzel upravitelj v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti, in dokumentacije, ki jo mora voditi upravitelj v zvezi s tem postopkom, odredi ali izvede druge ukrepe, potrebne za preveritev, ali upravitelj opravlja svoje naloge v postopku zaradi insolventnosti v skladu z zakonom in dobro poslovno prakso upraviteljev, in odredi upravitelju, da odpravi nepravilnosti pri svojem poslovanju in o tem izdela poročilo. Zbornica mora opraviti pregled tudi, če to zahteva minister za pravosodje, in ministru o tem predložiti ustrezno poročilo.
Nadzor nad upravitelji opravlja tudi Ministrstvo za pravosodje. V tej funkciji lahko minister za pravosodje upravitelju tudi odvzame dovoljenje. O odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja odloča minister za pravosodje na predlog sodišča, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, v katerem je upravitelj storil kršitev, ki je razlog za odvzem dovoljenja, ali po uradni dolžnosti, in sicer če ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz 3., 4., 5. ali 6. točke drugega odstavka 108. člena ZFPPIPP za izdajo dovoljenja. Minister za pravosodje odvzame upravitelju dovoljenje tudi v primeru, če le-ta ne izpolnjuje več pogoja, da je vreden javnega zaupanja za opravljanje te funkcije. Če ima upravitelj položaj odvetnika, ne sme kot odvetnik zastopati stečajnega dolžnika v sodnih ali drugih postopkih, ki se vodijo v zvezi s stečajnim postopkom, v katerem je bil imenovan za upravitelja, in ne sme uporabljati naziva odvetnik. Če upravitelj to prepoved krši, mu minister za pravosodje dovoljenje odvzame (prenehanje in odvzem dovoljenja sta urejena v 109. členu ZFPPIPP).
Po 108. členu ZFPPIPP minister za pravosodje zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja osebi, ki ni vredna javnega zaupanja za opravljanje te funkcije. Tega pogoja ne izpolnjuje tisti, za katerega je na podlagi njegovega dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da funkcije upravitelja ne bo opravljal strokovno, pošteno in vestno, ali kdor je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, pranja denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne nevarnosti ali izdaje državne tajnosti, in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence. Ta pogoj pa je izpolnjen že v primeru, če je zoper vlagatelja uveden kazenski postopek zaradi suma storitve takega kaznivega dejanja in je v tem postopku obtožnica postala pravnomočna ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava (kar pomeni še pred izdajo sodbe sodišča). Če pa je proti vlagatelju uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, zoper premoženje ali zoper gospodarstvo, ki se preganja po uradni dolžnosti, za zavrnitev zahteve zadostuje že pravnomočno uvedena preiskava ali pravnomočna obtožnica, vložena brez preiskave. Iz istih razlogov minister za pravosodje po 112. členu ZFPPIPP začasno ustavi imenovanje take osebe za upravitelja v novih zadevah, sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, pa ga mora v postopkih, v katerih je že imenovan, razrešiti. Opisani razlog je tudi eden izmed razlogov za odvzem dovoljenja.
Navedeni prikaz kaže na to, da je odgovornost upraviteljev z vidika normativne ureditve zelo stroga z namenom, da bi se s strani osebe, ki je imenovana za upravitelja, zagotovilo strokovno, skrbno, pravočasno in nepristransko opravljanje nalog. V stečajnem postopku mora upravitelj nemalokrat (v vlogi dosedanjega poslovodstva) zagotoviti tudi končanje nujnih poslov stečajnega, v primeru, da je to za upnike z vidika poplačila ugodneje, pa tudi za določeno obdobje nadaljevati poslovanje stečajnega dolžnika, če le-to dovoli sodišče in soglaša upniški odbor. V primerih, ko je bilo poslovanje dolžnika pred začetkom stečajnega postopka razpršeno v različnih državah, mora upravitelj nadzorovati poslovanje (npr. stečajnega dolžnika – gradbenega podjetja) in dolžnikovo premoženje (stroji, gradbeni material) v različnih državah. Iz vseh opisanih pristojnosti in nalog upravitelja, še posebej v stečajnem postopku, kjer upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika – torej nadomesti dosedanje poslovodstvo, izhaja, da mora ureditev zagotoviti veliko mero samostojnosti in fleksibilnost (delovnega mesta) pri izvajanju teh nalog in hkrati plačilo (nagrado) sorazmerno velikosti premoženja stečajnega dolžnika in obsegu dejanj, ki jih upravitelj opravi. S tem, ko se izvajanje navedenih pristojnosti in nalog zagotovi zunaj državne uprave, kar je poznano tudi v drugi primerljivih pravnih ureditvah, odpadejo tudi vsi fiksni stroški poslovanja in morebitnih podpornih služb ter prostori, ki bi sicer bili potrebni za poslovanje službe s primerljivimi pristojnostmi in nalogami.