30. 6. 2014
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve je pristojno za pripravo in tolmačenje temeljnega volilnega zakona, Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06), zato v nadaljevanju pojasnjujemo zakonske določbe tega zakona, ki urejajo glasovanje na volitvah in podajamo mnenje ministrstva v zvezi s predlaganim glasovanjem na volitvah.
Prvi odstavek 73. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06) določa, da se glasovanje opravi z glasovnico. Drugi odstavek istega člena zakona določa vsebino glasovnice, t.j., da glasovnica o kandidatih v volilnih okrajih vsebuje oznako volilne enote, oznako volilnega okraja, zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu iz seznama list kandidatov ter priimke in imena kandidatov, o katerih se glasuje v volilnem okraju ter navodilo o načinu glasovanja. Tretji odstavek pa določa, da volivec glasuje samo za enega kandidata ter da glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega glasuje.
Volilna pravica je ena temeljnih političnih pravic. Vsebuje pravico osebe, da lahko voli (aktivna volilna pravica) in da je lahko izvoljena (pasivna volilna pravica). Je hkrati individualna in kolektivna pravica, saj jo volivec lahko izvršuje le skupaj z drugimi volivci ob času in na način, ki je vnaprej predpisan in izveden po tem predpisanem postopku. Skozi razvoj demokratične družbe so se razvila načela, za katera lahko rečemo, da so pogoj za demokratične volitve in tako tudi za moderno demokracijo. To so načela splošne volilne pravice, načelo enake volilne pravice, načelo neposrednih volitev, načelo svobodnih volitev ter načelo tajnosti glasovanja. Navadno so ta načela določena že v ustavah posameznih držav ter dodatno razdelana še v zakonodaji in ostalih predpisih.
Načelo enake volilne pravice pomeni, da je glas vsakega državljana vreden enako, vsak državljan ima en glas in njegov glas nima nikakršne prednosti pred glasovi drugih volivcev.
Iz zgornjega pisanja je razvidno, da sta način glasovanja na volitvah ter vsebina glasovnice že vnaprej predpisana, volitve pa izvedene po vnaprej predpisanem postopku, ki je opredeljen v ustavi in zakonodaji. Poleg tega velja izpostaviti, da je za sprejem sprememb temeljne volilne zakonodaje potrebno visoko politično soglasje. Za sprejem Zakona o volitvah v državni zbor je namreč potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev.
Glede na navedeno menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.